Dovolj je že trenutek nepazljivosti.
Pes izmakne ostanke kosila, prevrne koš za smeti ali na sprehodu najde nekaj, česar ne bi smel pojesti. Ko lastnik ugotovi, da je pogoltnil kost, je prva reakcija pogosto panika. Toda prav v takšnih trenutkih je pomembno vedeti, kaj storiti in katerim ukrepom se moramo izogniti.
Čeprav lahko nekatere kosti skozi prebavni sistem preidejo brez zapletov, lahko druge povzročijo nevarne poškodbe. Posebej problematične so kuhane in pečene kosti, saj se lahko pri grizenju razcepijo na ostre koščke.
Zakaj psa nikoli ne smete sami pripraviti do bruhanja?
Ko pes pogoltne nekaj nevarnega, se lahko zdi smiselno, da bi mu pomagali zaužiti predmet izločiti z bruhanjem. Toda pri kosteh je to lahko izjemno nevarno. Ostri delci bi lahko med vračanjem skozi požiralnik poškodovali občutljivo tkivo, se zataknili ali povzročili dodatne zaplete. Če sumite, da je pes pogoltnil kost, doma ne izzivajte bruhanja. Takoj se posvetujte z veterinarjem. Prav tako ne poskušajte na slepo segati globoko v pasje grlo. S tem lahko kost potisnete še globlje, prestrašen pes pa vas lahko tudi ugrizne. Če se pes duši, težko diha ali izgublja zavest, gre za nujno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje in veterinarsko pomoč.
Kaj se lahko zgodi, če kost obstane v prebavilih?
Tveganje je odvisno od vrste in velikosti kosti, načina priprave ter velikosti psa. Manjši delci se lahko v želodcu deloma razgradijo ali neovirano preidejo skozi črevesje. Večje kosti pa se lahko zataknejo v požiralniku, želodcu ali črevesju. Ostri delci lahko povzročijo poškodbe prebavne stene, krvavitve in v najhujših primerih celo predrtje črevesja. Takšni zapleti so lahko življenjsko nevarni.
Veterinar lahko glede na okoliščine priporoči pregled in rentgensko slikanje. V določenih primerih je kost mogoče odstraniti z endoskopijo, v drugih pa je potreben kirurški poseg.
Ti simptomi pomenijo, da pes potrebuje nujno pomoč
Tudi če se pes po zaužitju kosti sprva obnaša povsem običajno, to še ne pomeni, da nevarnosti ni več. Znaki težav se lahko pojavijo šele čez nekaj ur ali celo dni.
Posebej pozorni bodite na naslednje spremembe:
- Ponavljajoče se bruhanje ali siljenje na bruhanje.
- Zavračanje hrane in izgubo apetita.
- Izrazito utrujenost, oslabelost ali nenavadno vedenje.
- Napet, napihnjen ali boleč trebuh.
- Napenjanje pri odvajanju blata ali nezmožnost odvajanja.
- Kri v blatu ali bruhanju.
- Črno, katranasto blato.
- Močno slinjenje, težave pri požiranju ali dihanju.
Če opazite katerega od teh znakov, ne čakajte, da bi težave izginile same.
Ali lahko psu pomagamo s kruhom ali drugo hrano?
Po spletu krožijo nasveti, da lahko kruh, buča ali druga hrana obdajo ostre koščke kosti in omogočijo njihovo varnejše izločanje. Vendar takšni domači ukrepi niso zanesljiva zaščita pred poškodbami. Psu ne dajajte dodatne hrane, odvajal, olja ali drugih pripravkov brez predhodnega posveta z veterinarjem. Veterinar bo glede na vrsto zaužite kosti in zdravstveno stanje psa presodil, ali je primerno spremljanje doma ali je potreben pregled.
Če je pes že pogoltnil kost, si poskusite zapomniti, kakšna je bila, kako velika je bila in kdaj jo je zaužil. Ti podatki lahko bistveno pomagajo pri nadaljnji obravnavi.
Kako preprečiti podobne nesreče?
Najvarnejša rešitev je, da pes nima dostopa do kosti in ostankov hrane. Kosti po kosilu takoj odložite v zaprt koš, hrane pa ne puščajte na nizkih mizah ali kuhinjskem pultu, kjer bi jo pes lahko dosegel. Posebno previdni bodite pri piščančjih kosteh, rebrih in drugih kuhanih kosteh, ki se lahko razlomijo na ostre delce. Tudi surove kosti niso povsem brez tveganja, saj lahko povzročijo poškodbe zob, zadušitev ali okužbe. Če pes rad grize, mu raje ponudite primerne, varnejše igrače za žvečenje.
Najpomembnejše pravilo je preprosto: če pes pogoltne kost, ne eksperimentirajte z domačimi rešitvami. Pravočasen pogovor z veterinarjem lahko prepreči resne zaplete.
To počne skoraj vsak pes, a le redki lastniki vedo, kaj pomeni
