Sredi noči vas prebudi krik, cviljenje, renčanje ali nekaj, kar zveni skoraj kot človek.
Pogledate skozi okno – nikjer nikogar. Slovenski gozdovi, travniki in celo okolica naših hiš ponoči še zdaleč niso tihi. Nekatere povsem običajne živali se oglašajo tako nenavadno, da jih je brez pogleda na povzročitelja težko prepoznati.
Lisica
Eden najbolj presenetljivih nočnih zvokov pripada lisici. Lisice uporabljajo različne laježe, cviljenje in grlene glasove, njihov visok, prodoren krik pa lahko zveni skoraj kot kričeč človek. Najpogosteje ga slišimo v času parjenja pozimi. Lisica je pri nas splošno razširjena in predvsem nočna žival, zato jo lahko slišimo tudi precej blizu naselij.
Pegasta sova
Če iz teme zaslišite dolg in precej srhljiv vreščeč glas, je lahko kriva pegasta sova. Ta sova ne huka na način, ki ga običajno povezujemo s sovami. Njeno oglašanje je lahko dolg, raskav krik, mladiči pa tudi sikajo. V Sloveniji je precej redkejša; po podatkih Kozjanskega parka naj bi pri nas živelo približno 80 do 130 parov, predvsem v nižinskih predelih.
Lesna sova
Veliko verjetneje boste pri nas slišali lesno sovo. V Sloveniji naj bi živelo več tisoč parov, poseljuje pa predvsem listnate in mešane gozdove. Samec oddaja značilno globoko hukanje, samica pa se lahko odziva z ostrim glasom. Ko se oglašata skupaj, lahko nastane precej nenavaden nočni duet.
Srna
Zvok vas lahko hitro zavede tudi pri srnjadi. Srne in srnjaki namreč oddajajo kratek, glasen opozorilni glas, ki močno spominja na pasji lajež. Raziskave kažejo, da se takšno oglašanje pogosto pojavi ob zaznani nevarnosti, pogostejše pa je ob slabši vidljivosti. Če torej iz gozdnega roba ponoči prihaja osamljen lajež, ni nujno, da je tam pes.
Jelen
Septembra je zgodba povsem drugačna. Takrat se začne jelenji ruk. Samci se oglašajo z globokim in izjemno močnim donečim glasom, s katerim tekmujejo za samice. Navadni jelen je aktiven predvsem v mraku in ponoči, njegov ruk pa lahko v primernih razmerah odmeva daleč skozi gozd. Če takšen zvok prvič zaslišite v temi, je lahko precej bolj dramatičen, kot bi pričakovali od jelena.
Šakal
Zlati šakal je pri nas danes precej bolj prisoten kot pred nekaj desetletji. Njegova številčnost in območje razširjenosti v Sloveniji sta se povečala, več jih je med drugim na Krasu in Ljubljanskem barju. Šakali se lahko oglašajo skupinsko. Njihovo tuljenje je bolj odsekano in javkajoče od klasičnega volčjega zavijanja, zato lahko v temi zveni kot cel trop neznanih živali.
Divji prašič
Če ponoči iz gozda prihajajo nizki glasovi, lomljenje vej in nenadno cviljenje, so lahko v bližini divji prašiči. Pri nas poseljujejo praktično celotno državo in so najbolj aktivni ponoči. Samice z mladimi se pogosto gibajo v skupinah, zato lahko hkrati slišimo več živali. V tem primeru se zvoku raje ne približujmo – posebno svinja z mladiči potrebuje svoj prostor.
Kuna belica
Najbolj neprijeten nočni koncert pa se lahko odvija neposredno nad vašo glavo. Kuna belica se pogosto naseli na podstrešjih, v lopah in drugih objektih. Pri nas je splošno razširjena in se brez težav približa tudi večjim naseljem. Ponoči lahko slišimo tek, praskanje, udarjanje ali premikanje po izolaciji, zato imamo včasih občutek, da je na podstrešju nekaj precej večjega. Hrup zaradi kun na strehah in podstrešjih je dobro dokumentiran tudi drugod po Evropi.
Večina teh zvokov je torej povsem normalen del nočnega življenja okoli nas. V temi jih samo težje povežemo z živaljo, ki jih povzroča in prav zato lahko povsem običajna lisica ali srna za nekaj sekund zveni kot nekaj iz grozljivke.
