Človeških sto let se zdi veliko, dokler ne pogledamo v globine oceanov.
Tam živijo organizmi, katerih življenjska doba se meri v stoletjih in celo tisočletjih. Nekatere morske spužve naj bi začele rasti še v času zadnje ledene dobe, medtem ko lahko grenlandski morski pes plava po severnih morjih več stoletij. Med rekorderji najdemo tudi korale in orjaške želve, ena od posebnosti živalskega sveta pa je celo tako imenovana biološka nesmrtnost, pri kateri organizem nima običajnega procesa staranja. To sicer ne pomeni, da ne more poginiti zaradi bolezni, plenilcev ali sprememb okolja.
Steklene spužve – tudi do 15.000 let
Absolutne rekorderke naj bi bile nekatere steklene spužve. Znanstveniki ocenjujejo, da lahko določene vrste živijo več kot 10.000 let, posamezni primerki pa morda celo okoli 15.000 let. Čeprav na prvi pogled bolj spominjajo na rastlino ali nenavadno morsko tvorbo, so spužve živali. Večino življenja ostanejo pritrjene na podlago in iz vode filtrirajo bakterije ter plankton.
Njihova izjemno počasna rast je hkrati razlog, zakaj so tako občutljive na poškodbe zaradi pridnenega ribolova in drugih posegov v globokomorsko okolje.
Črne korale – več kot 4000 let
Tudi korale sodijo med najdlje živeče živali. Črna korala iz rodu Leiopathes, najdena v globokih vodah blizu Havajev, je bila ocenjena na približno 4270 let. To pomeni, da je živela že v času starega Egipta. Tudi zlata korala z istega območja je dosegla izjemno starost – približno 2740 let.
Orjaška sodčasta spužva – več kot 2300 let
V Karibskem morju živi še ena dolgoživa spužva, ki jo zaradi velikosti in starosti pogosto opisujejo kot sekvojo grebena. Nekateri primerki orjaške sodčaste spužve naj bi bili stari več kot 2300 let. Poleg dolge življenjske dobe imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj filtrirajo velike količine morske vode in ustvarjajo življenjski prostor za druge organizme.
Grenlandski morski pes – okoli 400 let
Če pogledamo samo vretenčarje, je rekorder grenlandski morski pes. Najstarejši proučevani primerki naj bi bili stari približno 400 let, zaradi precejšnjega razpona pri ocenjevanju starosti pa je mogoče, da nekateri živijo tudi več kot 500 let. Njihovo dolgoživost raziskovalci povezujejo z življenjem v zelo hladnih vodah Arktike in severnega Atlantika ter izredno počasnim metabolizmom. Še bolj nenavadno je njihovo razmnoževanje: po navedbah naj bi samice spolno dozorele šele pri približno 156 letih.
Orjaške želve – življenje, dolgo skoraj dve stoletji
Želve so verjetno najbolj znane dolgožive kopenske živali. Aldabrske orjaške želve lahko običajno živijo okoli 150 let, nekateri primerki pa precej dlje. Eden najbolj znanih je Jonathan, orjaška želva, ki živi na otoku Sveta Helena in je bila ocenjena na približno 191 let. V zgodovini poznamo še druge izjemne primere. Želva Tu’i Malila naj bi dočakala približno 188 let, galapaška želva Harriet pa več kot 175 let.
Kaj pomeni biološka nesmrtnost?
Še bolj nenavaden pojav najdemo pri nekaterih živalih, ki lahko ob določenih pogojih znova preidejo v zgodnejšo življenjsko fazo. Najbolj znan primer je nesmrtna meduza (Turritopsis dohrnii). Izraz biološka nesmrtnost ne pomeni, da posamezna žival dejansko živi večno. Še vedno lahko pogine zaradi bolezni, poškodbe, plenilca ali sprememb okolja. Pomeni pa, da samo staranje zanjo ne predstavlja enake omejitve kot pri večini drugih živali.
Ali levi res vidijo v popolni temi? Njihove oči skrivajo nekaj posebnega
