Ko se nad savano spusti tema, levi šele zares zaživijo.
Zalezovanje plena ponoči jim prinaša pomembno prednost, saj se v šibki svetlobi znajdejo bistveno bolje kot ljudje. Toda ena razširjena predstava ne drži: lev tudi v popolni temi ne vidi ničesar. Za vid potrebuje vsaj majhno količino svetlobe – denimo mesečino, svetlobo zvezd ali šibek sij neba. Njegove oči pa so prilagojene tako, da iz te majhne količine svetlobe izkoristijo precej več kot naše.
Skrivnost je za mrežnico
Pomembno vlogo ima tapetum lucidum, odsevna plast za mrežnico, značilna za številne živali, dejavne v slabši svetlobi. Svetloba, ki prvič preide skozi mrežnico, se od te plasti odbije nazaj. Fotoreceptorji tako dobijo še eno možnost, da jo zaznajo. Prav tapetum lucidum je tudi razlog za značilen sijaj levjih oči, ko jih ponoči osvetli svetilka ali avtomobilski žaromet.
Levja mrežnica vsebuje veliko paličic – fotoreceptorjev, ki so posebej pomembni za zaznavanje svetlobe in gibanja pri slabši osvetlitvi. To je zelo koristno, ko se mora plenilec v mraku odzvati že na majhen premik v travi. Cena takšne prilagoditve je nekoliko drugačen vid kot pri človeku. Ljudje smo bolje prilagojeni natančnemu zaznavanju podrobnosti in širokega spektra barv pri dnevni svetlobi, medtem ko so mačje oči bolj usmerjene v učinkovito delovanje v temi. Levi imajo tudi velike zenice in roženice, skozi katere lahko pri šibki svetlobi v oko vstopi več svetlobe.
Res šestkrat boljše vidi od ljudi?
Pogosto lahko zasledimo trditev, da mačke ponoči vidijo približno šestkrat bolje od ljudi. Pri levih je s takšno številko bolje biti previden. Podatek temelji predvsem na raziskavah domačih mačk, levi pa imajo podobno osnovno zgradbo mačjega očesa. To še ne pomeni, da lahko številko neposredno prenesemo nanje. Gotovo pa je, da imajo več prilagoditev, zaradi katerih so pri šibki svetlobi v precejšnji prednosti pred človekom.
Mačka iz oči v oči s pumo, njena reakcija je presenetila milijone
