Po dežju jih nenadoma opazimo povsod. Lezejo po vrtnih poteh, travi, gredicah in celo zidovih.
Ko posije sonce in se zemlja posuši, pa je videti, kot da so izginili brez sledu. Toda kam se pravzaprav skrijejo? Raziskovalci pojasnjujejo, da polži živijo precej bolj zanimivo življenje, kot si predstavljamo. Nekateri imajo celo priljubljena skrivališča, kamor se vedno znova vračajo.
Zakaj polži obožujejo dež?
Glavni razlog za njihovo povečano aktivnost je vlaga. Polži imajo mehko telo, ki lahko hitro izgublja vodo. To še posebej velja za polže brez hišice, ki nimajo trdnega zunanjega zavetja. Njihovo telo prekriva sluz, ki jim pomaga pri premikanju in jih ščiti pred izsuševanjem. Toda če je okolje prevroče in presuho, tudi ta zaščita ni dovolj. Po dežju so tla vlažna, zato se lahko polži veliko varneje premikajo, iščejo hrano in partnerje za razmnoževanje. To je tudi razlog, zakaj jih pogosto opazimo ponoči ali zgodaj zjutraj, ko je zrak hladnejši in bolj vlažen.
Kam se skrijejo, ko je zunaj suho?
Polži zelo dobro izkoriščajo majhna in vlažna skrivališča. Najdemo jih lahko pod kamni, med koreninami, v mahu, pod odpadlim listjem, v kompostu in celo v razpokah zemlje. Nekateri se umaknejo tik pod površino tal, kjer je vlaga večja kot na soncu. Zanimivo je, da se določeni polži redno vračajo v ista skrivališča. Ko se začne daniti in postaja topleje, se umaknejo na svoje priljubljeno mesto. Zato jih na vrtu pogosto srečujemo na približno enakih območjih.
Kako najdejo hrano, če tako slabo vidijo?
Polži nimajo posebej razvitega vida. Z očmi lahko zaznavajo svetlobo in nekatere značilnosti okolice, pri iskanju hrane pa se močno zanašajo na kemične dražljaje. S tipalkami in drugimi čutili zaznavajo snovi v okolici, ki jim pomagajo najti primerne rastline in drugo hrano. Pomembno vlogo imajo tudi njihove sluzaste sledi, ki lahko drugim polžem posredujejo informacije, koristne denimo pri iskanju partnerja. In čeprav se nam zdijo počasni in neiznajdljivi, lahko v eni noči prepotujejo precejšnjo razdaljo glede na svojo velikost.
Kaj pa počnejo pozimi?
Ko temperature padejo, se številni polži umaknejo v zavetja in zmanjšajo svojo aktivnost. Nekatere vrste lahko preživijo tudi precej nizke temperature, saj imajo posebne prilagoditve, ki zmanjšujejo nevarnost poškodb zaradi zmrzovanja. Pod zemljo, v mahu ali drugih zaščitenih prostorih lahko ostanejo dalj časa. Vendar zima zanje ne pomeni vedno popolnega mirovanja. Če se temperatura za nekaj dni dvigne in je dovolj vlažno, se lahko nekateri polži znova odpravijo iskat hrano.
Ali je lahko dežja tudi preveč?
Čeprav polži potrebujejo vlago, jim močno deževje in poplave ne koristijo. Kopenski polži namreč dihajo zrak in niso prilagojeni dolgotrajnemu življenju pod vodo. Zato je zanje idealnejše rahlo deževje ali vlažno vreme kot dolgotrajno poplavljanje tal.
Ali so vsi polži škodljivi za vrt?
Nikakor ne. Res je, da nekatere vrste, zlasti invazivni španski lazar, povzročajo precejšnjo škodo na zelenjavnih gredicah. Toda številni drugi polži se prehranjujejo z odmrlimi rastlinskimi deli, glivami in razpadajočimi organskimi snovmi. Tako pomagajo pri naravnem razkroju in kroženju hranil v ekosistemu. Poleg tega predstavljajo hrano za ježe, ptice, krastače in številne druge živali.
Če boste naslednjič po dežju na vrtu zagledali množico polžev, se spomnite, da se niso pojavili od nikoder. Ves čas so bili nekje v bližini, skriti pred sušo, in čakali na primerne razmere za svoj naslednji izlet.
