Psi imajo v povprečju manjše možgane kot volkovi, vendar nova raziskava razkriva nekaj precej bolj zanimivega: do zmanjšanja ni prišlo takoj, ko so se predniki današnjih psov začeli približevati človeku.
Sprememba se je očitno pojavila precej pozneje. Raziskovalci so s pomočjo CT-posnetkov primerjali lobanje prazgodovinskih in današnjih psov ter volkov. Rezultati kažejo, da je bilo izrazito zmanjšanje možganov pri psih prisotno že pred približno 5000 leti. In ne – znanstveniki iz tega ne sklepajo, da so zaradi udomačitve postali neumni.
Pogledali so celo lobanje, stare 35.000 let
Raziskovalna skupina je analizirala CT-posnetke lobanj 22 prazgodovinskih psov in volkov, starih od približno 35.000 do 5000 let, ter še 59 sodobnih volkov in 104 sodobne pse. Med slednjimi niso bile samo današnje pasme, temveč tudi vaški oziroma prostoživeči psi in dingi. Tako so lahko spremembe v velikosti možganov spremljali skozi precej daljše obdobje in ne samo pri sodobnih pasmah.
Rezultat je bil presenetljiv. Ko so primerjali sodobne pse, dinge, vaške pse in pse iz poznega neolitika z volkovi, so imeli psi v povprečju približno 32 odstotkov manjši volumen možganov. Pri psih iz poznega neolitika, ki so živeli pred približno 5000 do 4500 leti, je bila razlika še izrazitejša: njihovi možgani so bili po ocenah raziskovalcev približno 46 odstotkov manjši od možganov takratnih volkov. Razlika je ostala pomembna tudi, ko so upoštevali, da so bili psi telesno manjši.
Najstarejši psi pa te razlike sploh niso imeli
Prav ta del raziskave je še posebej pomemben. Znanstveniki so pregledali tudi dva zgodnja psa oziroma živali, ki jih raziskovalci včasih opisujejo kot protopse, stare približno 35.000 in 15.000 let. Pri njiju možgani niso bili manjši od možganov takratnih volkov. Pri enem so bili glede na velikost telesa celo relativno večji.
To nakazuje, da zmanjšanje možganov morda ni bilo neposredna posledica prvega stika človeka in psa. Odnos med obema vrstama se je očitno razvijal postopoma, spremembe, ki jih danes povezujemo z udomačitvijo, pa so se lahko pojavile šele veliko pozneje.
Manjši možgani ne pomenijo manj pametnega psa
Primerjava velikosti možganov hitro zveni kot primerjava inteligence, vendar biologija ni tako preprosta.
Prvi avtor raziskave Thomas Cucchi iz francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave je poudaril, da udomačitev psov ni naredila neumnih. Nasprotno: razvili so sposobnosti, ki so izjemno uporabne za življenje ob človeku – predvsem pri branju naših signalov, komunikaciji in sodelovanju z nami. Volk mora v divjini samostojno iskati hrano, ocenjevati nevarnosti, braniti ozemlje in sodelovati s tropom. Pes, ki živi ob ljudeh, se je skozi tisočletja znašel v drugačnem okolju in pod drugačnimi evolucijskimi pritiski.
Zato manjši možgani sami po sebi ne povedo, katera žival je pametnejša.
Zakaj so se potem možgani zmanjšali?
Na to vprašanje raziskava še nima dokončnega odgovora. Ena od možnosti je povezana z energijo. Možgani so energijsko zelo zahteven organ. V neolitskih človeških naselbinah, kjer hrana ni bila neomejena, bi lahko bile manjše živali z manjšimi energijskimi potrebami v prednosti. Možno je tudi, da se je ob tesnejšem življenju z ljudmi spremenil nabor sposobnosti, ki jih je pes potreboval za preživetje. Rezultati hkrati otežujejo razlago, da so manjši pasji možgani predvsem posledica intenzivnega ustvarjanja sodobnih pasem v zadnjih nekaj stoletjih. Očitno je bila sprememba prisotna že tisoče let prej.
Udomačitev je bila očitno veliko daljša zgodba
Najstarejši neposredni genetski dokazi o domačih psih segajo več kot 15.000 let v preteklost, odnos med človekom in volku podobnimi živalmi pa je lahko še starejši. Toda nova raziskava kaže, da ni obstajal en sam trenutek, ko je volk nenadoma postal pes z vsemi lastnostmi, ki jih poznamo danes. Verjetneje je šlo za dolg evolucijski proces, med katerim so se spreminjali telo, vedenje, odnos do ljudi in nazadnje tudi možgani.
