Nekateri psi brez večjih težav prespijo nekaj ur sami, drugi pa že ob zvoku ključev postanejo nemirni.
Na to, kako pes doživlja samoto, vplivajo temperament, pretekle izkušnje, starost in predvsem to, kako ga na odsotnost navajamo. Pomembno je, da odhod od doma ne postane velik dogodek. Cilj je, da pes samoto razume kot normalen del dneva, ne kot nekaj, kar vedno sproži vznemirjenje ali stres.
1. Uredite mu miren prostor, kjer se lahko res umiri
Ni vsak kotiček v stanovanju primeren za psa, ki ostaja sam. Če ima ves čas pogled skozi okno na hodnik, cesto ali vhodna vrata, se lahko močno odziva na mimoidoče, druge pse, avtomobile in zvoke. Pri nekaterih psih to pomeni ure lajanja, tekanja od okna do vrat in nenehne pripravljenosti. Takšnemu psu lahko bolj ustreza mirnejši del doma z manj vizualnimi dražljaji, udobnim ležiščem in dostopom do vode.
Boks je lahko za psa varen prostor samo, če ga že pozna, se v njem počuti dobro in je nanj postopoma ter pozitivno navajen. Psa, ki boksa ne mara ali v njem paničari, vanj pred odhodom ne zapirajte zgolj zato, ker želite omejiti njegovo gibanje.
2. Zmanjšajte hrup in dražljaje iz okolice
Nekatere pse vznemirja vsak zvok na hodniku, zaloputnjena vrata pri sosedih ali pes, ki zalaja zunaj. Pomaga lahko, če zastrete pogled skozi okno in v prostoru pustite blag zvok v ozadju, denimo radio, televizijo ali tako imenovani beli šum. Ta lahko del zunanjega hrupa nekoliko prekrije. Vendar glasba sama po sebi ne odpravi ločitvene tesnobe. Če pes med odsotnostjo panično laja, uničuje vrata, močno slini, poskuša pobegniti ali se poškoduje, potrebuje drugačen pristop in pogosto pomoč veterinarja ali strokovnjaka za vedenje psov.
3. Odhodi in prihodi naj ne bodo pretirano dramatični
Dolgo poslavljanje pred vrati lahko nekaterim psom samo dodatno nakaže, da se pripravlja nekaj pomembnega. Bolje je, da je odhod miren in predvidljiv. Podobno velja ob vrnitvi. Psa lahko seveda pozdravite, vendar ni treba, da je vsak prihod domov nekajminutni izbruh vznemirjenja. To ne pomeni, da morate psa ignorirati. Pomembneje je, da mu s svojim vedenjem pokažete, da sta odhod in prihod povsem običajen del dneva.
Najpomembnejši korak se začne, še preden psa prvič pustite samega
Pes se samote najbolje nauči postopoma. Začnete lahko že takrat, ko ste doma. Pes naj se nauči počivati v svojem prostoru, medtem ko se vi premaknete v drug del stanovanja. Nato poskusite za nekaj sekund zapreti vrata, se vrniti in čas zelo počasi podaljševati. Ko je pri krajših odsotnostih sproščen, lahko začnete odhajati iz stanovanja za minuto ali dve ter intervale postopoma podaljšujete. Ključ je, da ne preskočite iz petih minut neposredno na več ur.
Pred odhodom mu pomagajte porabiti nekaj energije
Veliko psov lažje ostane samih, če so pred tem opravili sprehod, vohanje ali drugo primerno aktivnost. To ne pomeni, da morate psa tik pred odhodom popolnoma izčrpati. Koristen je predvsem miren sprehod z dovolj časa za vohanje, saj lahko pomaga, da se po vrnitvi domov lažje umiri. Dobra ideja je lahko tudi varna igrača oziroma polnljiva igrača s hrano, če jo pes zna uporabljati brez nevarnosti in jo že poznate kot primerno zanj.
