Danes mačke kraljujejo spletu, pred več tisoč leti pa so imele prav posebno mesto že v starem Egiptu.
Njihov pomen ni nastal samo zaradi njihovega videza ali skrivnostnega značaja. Sprva so bile ljudem predvsem izjemno koristne. Egiptovsko življenje je bilo močno povezano s pridelovanjem žita. Zaloge hrane pa so privabljale miši, podgane in druge živali. Mačke so bile odlične lovke, zato je bilo njihovo zadrževanje v bližini domov in skladišč zelo dobrodošlo. Sčasoma so postale tudi priljubljene spremljevalke ljudi. Na egipčanskih upodobitvah jih pogosto vidimo pod stoli njihovih lastnikov ali celo na prizorih lova v močvirjih.
Sveta žival
Njihova vloga je sčasoma dobila tudi verski pomen. Mačke so povezovali predvsem z boginjo Bastet, zaščitniško boginjo, ki so jo pogosto upodabljali v mačji obliki ali kot žensko z mačjo glavo.
V njenem kultu so bile mačke svete živali, arheologi pa so našli ogromno mačjih mumij in kipcev, ki so jih ljudje darovali v svetiščih. To ne pomeni, da so Egipčani vsako domačo mačko dobesedno častili kot boga, kot se pogosto poenostavljeno govori. Njihov položaj je bil predvsem povezan z versko simboliko in Bastet.
Ime za mačko je zvenelo skoraj kot mijavkanje
Še ena simpatična podrobnost se skriva v jeziku. Staroegipčanska beseda za mačko je bila zapisana kot mjw, običajno pa jo prepisujemo kot miu oziroma miut za samico. Najverjetneje je šlo za posnemanje zvoka mačjega mijavkanja. Egipčani v poimenovanju prav tako niso jasno ločevali med domačimi in divjimi mačkami – izraz je lahko zajemal različne mačje živali.
Mačke so se znašle celo v staroegipčanskih razlagah sanj. V enem izmed ohranjenih besedil je bila sanjska podoba velike mačke razumljena kot dober znak, povezan z obilno letino. Glede na to, da so mačke pomagale varovati žito pred glodavci, povezava niti ni tako nenavadna.
V Nemčiji odkrili 290 milijonov let staro bruhanje prazgodovinskega plenilca
