Ljudje že stoletja opazujejo živali in iz njihovega vedenja poskušajo ugotoviti, kakšno vreme prihaja.
Lastovke letijo nizko, ptice nenadoma utihnejo, jate spremenijo smer – toda koliko je v teh starih opazovanjih dejansko resnice? Nekaj raziskav kaže, da so lahko ptice na določene vremenske spremembe občutljivejše, kot smo dolgo mislili.
Ptice so izginile, nevihta pa je prišla šele naslednji dan
Eden najbolj znanih primerov se je zgodil leta 2014 v ameriškem Tennesseeju. Raziskovalci so spremljali majhne zlatokrile penice, opremljene z geolokatorji. Ptice so se ravno vrnile z dolge selitve, nato pa so svoja gnezditvena območja nenadoma zapustile. Več kot 24 ur pozneje je območje zajel velik sistem superceličnih neviht, povezan z množico tornadov.
Po prvotni raziskavi so ptice opravile več kot 1500 kilometrov dolg obvoz in se po neurju vrnile. Zanimivo je predvsem, da so območje zapustile, še preden so raziskovalci na njihovem območju zaznali očitne spremembe temperature, vetra ali zračnega tlaka. Poznejša analiza je sicer opozorila, da uporabljeni svetlobni geolokatorji niso dovolj natančni, da bi lahko brez dvoma določili tako gibanje. Avtorji prvotne študije so temu ugovarjali, zato primer ostaja zanimiv, vendar ne povsem nesporen.
So morda slišale nekaj, česar mi ne moremo?
Ena od možnih razlag je infrazvok. Gre za zelo nizkofrekvenčne zvoke pod približno 20 Hz, ki jih človeško uho praviloma ne zazna. Močne nevihte in drugi veliki naravni pojavi lahko ustvarjajo takšne zvočne valove, ki potujejo zelo daleč. Raziskovalci prvotne študije so zato predlagali možnost, da so ptice zaznale infrazvočni signal prihajajočega neurja še preden se je lokalno vreme občutno spremenilo.
Lahko ptice napovedo celo sezono orkanov?
Še bolj nenavadna ugotovitev je prišla iz dolgoletnega spremljanja severnoameriškega drozga veery (Catharus fuscescens). Raziskovalec Christopher Heckscher je analiziral gnezdenje teh ptic v Delawareju med letoma 1998 in 2016. Ugotovil je povezavo med časom začetka gnezdenja, velikostjo legel in poznejšo aktivnostjo atlantskih orkanov.
V sezonah, ki so jim sledili močnejši orkani, so ptice gnezditveno obdobje pogosto zaključile prej. Statistični model, ki je združil podatke o začetku gnezdenja in velikosti legla, je pokazal presenetljivo močno povezavo s poznejšo ciklonsko aktivnostjo.
Toda to ne pomeni, da ptica maja nekako ve, kateri orkan bo nastal septembra. Možnejša razlaga je, da na ptice in orkane vplivajo isti obsežni podnebni vzorci, na primer El Niño in La Niña. Ptice se lahko odzivajo na padavine, hrano in druge okoljske signale, ti isti procesi pa pozneje vplivajo tudi na nastajanje tropskih neviht.
Torej so stare vremenske modrosti resnične?
Deloma. Ptice zagotovo zaznavajo spremembe v okolju, ki jih ljudje pogosto spregledamo – od zračnega tlaka in vetra do zvoka ter sprememb v razpoložljivosti hrane. Toda iz njihovega vedenja še ne moremo zanesljivo napovedati jutrišnjega vremena.
Če jata nenadoma spremeni smer ali ptice pred neurjem izginejo, je lahko razlog res vreme. Ni pa vsako nenavadno vedenje skrivna živalska vremenska napoved.
