Žabe imajo eno najbolj nenavadnih sposobnosti v živalskem svetu. Njihova koža ni le zaščitna plast, ampak sodeluje tudi pri dihanju in vsrkavanju vode.
Prav zaradi tega lahko nekatere vrste dolgo preživijo pod vodo, druge pa zdržijo tudi več mesecev v zelo suhem okolju. Toda ta posebna lastnost ima tudi slabo stran. Ker je koža žab izjemno prepustna, so te živali zelo občutljive na onesnaženje, izsuševanje in spremembe temperature.
Žabja koža mora ves čas ostati vlažna
Koža žab je zelo tanka in prepredena z drobnimi krvnimi žilami. V njej so tudi žleze, ki izločajo sluz in skrbijo, da površina ostane vlažna. To je pomembno zato, ker se kisik lahko učinkovito prenese skozi kožo le, če je ta dovolj vlažna. Kisik iz zraka ali vode prehaja skozi kožo v krvni obtok, ogljikov dioksid pa se po isti poti iz telesa izloča. Takšen način izmenjave plinov imenujemo kožno dihanje.
Žabe ne dihajo samo s pljuči
Odrasle žabe imajo pljuča, vendar se pri dihanju ne zanašajo le nanje. Kisik lahko sprejemajo tudi skozi sluznico ust in predvsem skozi kožo. Kožno dihanje je še posebej pomembno, kadar je žaba pod vodo, miruje ali prezimuje. Takrat se njena presnova upočasni, zato lahko skozi kožo dobi dovolj kisika za preživetje. Vse vrste niso enako odvisne od tega načina dihanja. Pri nekaterih ima koža večjo vlogo, pri drugih pa so pomembnejša pljuča.
Kako žaba pije?
Žabe vode večinoma ne pijejo skozi usta tako kot ljudje ali številni drugi sesalci. Tekočino vsrkavajo neposredno skozi kožo. Številne vrste imajo na spodnjem delu telesa posebno močno prekrvavljeno območje, ki mu pravijo pitna površina. Ko žaba sedi na mokri zemlji, v plitvi vodi ali na vlažni podlagi, voda skozi kožo preide v njene celice in nato v krvni obtok. Zato je vlažno okolje za žabe življenjskega pomena.
Nekatere žabe lahko vodo hranijo zelo dolgo
Vrste, ki živijo v sušnih območjih, so razvile še posebej učinkovite načine preživetja. Ko pride deževno obdobje, lahko skozi kožo vsrkajo velike količine vode in jo shranijo v telesu. Nato se zakopljejo v zemljo, nekatere pa se obdajo še z dodatno plastjo sluzi, ki zmanjšuje izgubo vlage. V takšnem stanju lahko čakajo več mesecev, pri nekaterih vrstah celo zelo dolgo, dokler se ne vrne dež.
Zakaj je prepustna koža tudi nevarna?
Enaka lastnost, ki žabam omogoča dihanje in pitje skozi kožo, jih naredi zelo ranljive. Skozi kožo lahko poleg kisika in vode prehajajo tudi:
- pesticidi,
- gnojila,
- težke kovine,
- mikroplastika,
- druge škodljive kemikalije.
Žaba zato onesnaženja ne more preprosto preprečiti. Če se nahaja v onesnaženi vodi ali na škropljeni površini, lahko nevarne snovi hitro preidejo v njeno telo.
Pri Pašmanu naj bi opazili eno najredkejših živali v Jadranu