Čez dan brez težav stopi skozi vrata, ko se stemni, pa obstane na pragu, napne telo ali se celo umakne nazaj.
Takšna nenadna sprememba lahko lastnika hitro zmede, še posebej če je pes prej z veseljem hodil ven tudi ponoči. Vzrok je lahko povsem preprost, denimo neprijeten zvok ali vonj, ki ga ljudje sploh ne zaznamo. Toda kadar se strah pojavi nenadoma, je smiselno pomisliti tudi na težave z vidom, bolečine ali druge zdravstvene spremembe.
Najprej pomislite na vid in bolečino
Pes, ki se podnevi obnaša povsem običajno, ima lahko v temi precej več težav z orientacijo. Poslabšanje vida, motnje vida pri šibki svetlobi ali spremembe očesne leče lahko povzročijo, da so stopnice, robniki, sence in predmeti ponoči precej bolj negotovi kot čez dan. To je lahko posebej opazno pri starejših psih.
Težavo lahko predstavljajo tudi bolečine v sklepih ali artritis. Če pes po večernem počitku težko vstane, ga boli pri hoji ali se izogiba stopnicam, je lahko odpor do odhoda ven povezan predvsem z gibanjem, tema pa njegovo negotovost še poveča. Pozorni bodite na šepanje, počasnejše vstajanje, nenavadno previdno hojo ali izogibanje določenim površinam.
Morda sliši nekaj, česar vi ne
Psi imajo bistveno občutljivejši sluh od ljudi. Ponoči, ko se običajni dnevni hrup umiri, lahko pridejo bolj do izraza zvoki, ki jih sami skoraj ne opazimo: šelestenje živali, oddaljen promet, električne naprave, pokanje, lajanje v daljavi ali drugi visoki oziroma zelo tihi zvoki. Če pes obstane pri vratih, dvigne ušesa in pozorno posluša, je mogoče, da je prav nekaj takega pritegnilo njegovo pozornost ali ga prestrašilo.
Včasih je dovolj že ena neprijetna izkušnja – glasen pok, ognjemet, srečanje z drugim psom ali divjo živaljo – da začne pes naslednji večer pričakovati, da se bo dogodek ponovil.
Tudi noč ni tako temna, kot se zdi nam
Psi se pri šibki svetlobi praviloma znajdejo bolje kot ljudje. Za mrežnico imajo odsevno plast, imenovano tapetum lucidum, ki pomaga učinkoviteje izkoristiti razpoložljivo svetlobo. Prav zaradi nje se pasje oči v temi pogosto značilno svetijo. To pa ne pomeni, da ponoči vidijo popolno. Če pes opazi hitro premikanje, senco ali žival, ki je vi sploh ne zaznate, je lahko njegova reakcija za človeka videti povsem nerazložljiva.
Na vrtu je lahko tudi vonj novega obiskovalca
Pasji svet je v veliki meri svet vonjav. Lisica, mačka, kuna, jež ali druga žival lahko čez dvorišče pusti sled, ki jo bo pes zaznal še dolgo po njenem odhodu. Če živite ob gozdu, poljih ali ste se nedavno preselili, je mogoče, da pes ponoči zaznava živali, ki jih čez dan ni. Takrat boste morda opazili intenzivno vohanje zraka ali tal, otrplost, dvignjen rep oziroma nenadno obračanje proti določenemu delu vrta.
Psa ne vlecite skozi vrata
Če se pes očitno boji, ga ni dobro siliti ven. Bolj pomaga, če so prvi večerni izhodi kratki, mirni in predvidljivi. Lahko ga nagradite s priboljškom, ko stopi skozi vrata, nato pa opravite le kratek krog in se vrnete. Če se pes začne močno tresti, sopihati, cviliti, poskuša pobegniti ali noče niti približati vratom, je bolje zmanjšati zahtevnost situacije kot vztrajati. Postopno ustvarjanje pozitivnih izkušenj je običajno učinkovitejše od prisile.
Kdaj je čas za veterinarja?
Če gre za nenadno spremembo pri psu, ki je prej zvečer normalno hodil ven, je veterinarski pregled smiselna prva poteza.
Posebej bodite pozorni, če se poleg strahu pojavijo še:
- šepanje ali težko vstajanje,
- trkanje ob predmete,
- negotovost na stopnicah,
- spremembe na očeh,
- drhtenje ali bolečina,
- spremembe apetita ali žeje,
- nenavadna utrujenost,
- spremembe vedenja tudi čez dan.
Če veterinar izključi zdravstveni vzrok, je mogoče težavo iskati v strahu, stresu ali neprijetni izkušnji. Pri izrazitejših težavah lahko pomaga tudi strokovnjak za vedenje psov, ki uporablja postopno in pozitivno navajanje.
Psi imajo do tretjino manjše možgane od volkov, a to ne pomeni, da so manj pametni
