Dve mački ležita tesno skupaj, ena drugi počasi liže ušesa in glavo, prizor pa je videti kot popoln dokaz mačjega prijateljstva.
Pogosto to tudi je. Toda raziskave vedenja mačk kažejo, da ima medsebojno negovanje lahko precej več pomenov – od utrjevanja vezi in začetka igre do umirjanja napete situacije. Vedenje, pri katerem ena žival neguje drugo, strokovnjaki imenujejo alogrooming. Pri domačih mačkah je najpogosteje usmerjeno v glavo, vrat in ušesa, torej dele telesa, ki jih mačka sama težje doseže.
Včasih gre res za nežnost in povezanost
Dolgo je prevladovalo prepričanje, da se mačke med seboj ližejo predvsem zato, ker so si blizu. Takšna razlaga ima precej smisla. Mačke, ki imajo dober odnos, pogosto počivajo druga ob drugi, se dotikajo in negujejo. Lizanje lahko sodeluje pri utrjevanju socialne vezi, mogoče pa tudi pri ustvarjanju bolj skupnega vonja znotraj skupine.
Novejša opazovanja so pokazala, da se mačke med negovanjem včasih stisnejo druga k drugi in zavzamejo podobne telesne položaje. V takšnih okoliščinah je lizanje verjetno predvsem prijetna socialna dejavnost. Posebej pogosto so tarča ušesa. Koža na tem območju je občutljiva, zato lahko nežno lizanje deluje prijetno in sproščujoče.
Iz nežnega lizanja se lahko razvije igra
Pri nekaterih mačkah je medsebojna nega samo uvod v nekaj precej bolj živahnega. Raziskovalci so opazili, da se mački po lizanju včasih začneta prijemati s sprednjimi tačkami, prevračati in igrivo prerivati. V takšnem primeru lahko negovanje deluje kot nekakšen socialni signal: “Zdaj bi se igral.” Pomemben je kontekst. Če sta telesi sproščeni, ušesa v običajnem položaju in nobena mačka ne poskuša pobegniti, je verjetneje, da gre za prijeten stik ali igro.
Toda lizanje lahko pomeni tudi: “Ne želim se prepirati”
Tu postane mačje vedenje zanimivejše. Že starejša raziskava je pokazala, da je delu epizod medsebojnega negovanja sledilo tudi agresivno vedenje. V novejši študiji so raziskovalci analizirali posnetke mačk iz več kot 50 gospodinjstev z dvema mačkama in ugotovili, da se alogrooming pojavlja v različnih socialnih situacijah. V nekaterih primerih sta mački med lizanjem kazali subtilne znake napetosti: ena se je sklanjala nad drugo, ušesa so se pomaknila nazaj, pojavljalo se je oblizovanje ustnic, stresanje glave, praskanje, nato pa tudi udarec s tačko ali ugriz. Ena od možnosti je, da lizanje v takšnih trenutkih pomaga zmanjšati napetost in preprečiti neposreden spopad.
Predstavljajte si mačko, ki želi ležišče, na katerem že spi druga mačka. Namesto da bi jo takoj napadla, jo lahko začne negovati. Kako natančno mačke takšno vedenje uporabljajo, sicer še ni dokončno pojasnjeno.
Tudi mesto lizanja je lahko pomembno
Glava in vrat sta pri medsebojnem negovanju posebej pogosta. Praktična razlaga je preprosta: mačka si ta dela telesa sama precej težje temeljito očisti. Toda raziskovalci opozarjajo še na eno zanimivost. Vrat je tudi območje, proti kateremu so lahko usmerjeni ugrizi med konfliktom. Zato je mogoče, da ima lizanje vratu glede na okoliščine zelo različne socialne pomene. Samo iz enega giba torej ni mogoče zanesljivo sklepati, kaj mačka sporoča.
Ali si tako pomagajo tudi pri čiščenju?
Zelo verjetno ima medsebojno lizanje vsaj deloma tudi praktično funkcijo. Druga mačka lahko očisti mesta, ki jih posamezna žival sama težko doseže, predvsem zadnji del glave, vrat in ušesa. Podobno socialno negovanje obstaja tudi pri drugih živalih. Pri nekaterih primatih pomaga odstranjevati umazanijo in zajedavce, socialno negovanje pa poznamo tudi pri konjih in številnih drugih družbenih vrstah.
Pri domačih mačkah pa še nimamo dovolj dokazov, da bi lahko natančno povedali, koliko alogrooming dejansko prispeva k odstranjevanju parazitov ali izboljšanju higiene kože.
https://nov.zvitorep.si/macki-smrdi-iz-gobcka-ta-pogosta-tezava-lahko-pomeni-vec-kot-le-zobni-kamen/
