Svizci so za mnoge le simpatični glodalci, ki enkrat letno napovejo prihod pomladi. A njihovo resnično življenje je veliko bolj zanimivo.
1. Med zimskim spanjem ne lulajo in ne kakajo
Za razliko od medvedov so svizci pravi hibernatorji. Med globokim zimskim spanjem ne jedo, ne pijejo, ne hodijo na stranišče in se skoraj ne prebujajo. Njihov metabolizem se tako upočasni, da telo odpadne snovi kemično reciklira.
Telesna temperatura jim lahko pade skoraj na 4 °C, srčni utrip pa z okoli 80 na le nekaj utripov na minuto. Do pomladi lahko izgubijo tudi polovico telesne teže.
2. Njihovi rovi so podzemna stanovanja
Rovi svizcev niso le preproste luknje. V notranjosti imajo ločene prostore za spanje, vzrejo mladičev in celo posebna stranišča, ki pomagajo ohranjati čiste bivalne prostore. Zanimivo pa je, da nimajo shrambe za hrano – njihovo telo je njihova shramba, saj si jeseni naberejo dovolj maščobe za celo zimo.
3. So pravi ekosistemski inženirji
Ko svizci kopljejo, mešajo in prezračujejo zemljo, s tem izboljšujejo strukturo tal. Njihove zapuščene rove pogosto zasedejo druge živali – od zajcev do želv. S tem nehote ustvarjajo nova bivališča in povečujejo biotsko raznovrstnost okolja.
4. Delujejo kot gozdni alarm
Svizci imajo oster sluh in dober pregled nad okolico, ko stojijo pokonci. Če opazijo plenilca, oddajo glasen, visok žvižg, ki opozori druge svizce – in tudi druge živali v bližini.
5. Večino leta živijo sami
Čeprav si delijo območja, so svizci večinoma samotarske živali. Skupaj se zadržujejo le kratek čas v obdobju parjenja. Samica nato sama skrbi za mladiče, dokler niso dovolj stari, da gredo po svoje.
6. Ne napovedujejo vremena, ampak sledijo svetlobi
Povezava med svizci in napovedovanjem pomladi je mit in ne znanost. V resnici se njihovo prebujanje ravna po fotoperiodi – dolžini dneva. Ko se število ur svetlobe poveča, telo dobi signal, da se bliža pomlad. V ZDA jih sicer kličejo znanilci pomladi ravno zaradi tega.
7. Preživijo skoraj povsod
Svizci niso izbirčni jedci. Hranijo se z različnimi travami, listi, divjimi cvetlicami, deteljo in po potrebi celo z lubjem. Zaradi te prilagodljive prehrane dobro uspevajo tudi na območjih, kjer živi človek.
Največje živali sveta: rekorderji po morju, na kopnem in v zraku