Koale večino življenja preživijo visoko v krošnjah evkaliptusov, kjer počivajo in se hranijo.
Na tla se spustijo le za kratek čas, običajno zato, da dosežejo drugo drevo. Prav ti redki trenutki pa so zanje najbolj nevaren del dneva. Nova raziskava je pokazala, da koale na tleh preživijo manj kot odstotek svojega časa, kljub temu pa se prav tam zgodi velik delež njihovih smrtnih nesreč.
Na tla se spustijo le nekajkrat na dan
Raziskovalci z Univerze v Queenslandu so spremljali deset koal na kmetijskem območju v jugozahodnem Queenslandu. Živali so opremili z GPS-ovratnicami in napravami za merjenje gibanja, zato so lahko natančno ugotovili, kdaj se koala spusti z drevesa, koliko časa ostane na tleh in kdaj ponovno spleza v krošnjo. V osmih dneh spremljanja so se koale na tla v povprečju spustile dva- do trikrat na dan. Skupaj so tam preživele približno štiri minute in pol dnevno.
Ena izmed živali je bila velika izjema, saj je ponoči kar 45 minut prečkala odprto polje.
Le nekaj minut, vendar veliko tveganje
Čeprav koale na tleh preživijo zelo malo časa, so takrat izpostavljene številnim nevarnostim.
Najpogostejši sta:
- trčenje z vozili,
- napad psov ali drugih živali.
Raziskovalci opozarjajo, da naj bi se približno dve tretjini smrti koal zgodilo prav na tleh. To je še posebej presenetljivo, ker sicer skoraj ves dan preživijo na drevesih.
Razdrobljen habitat jih sili v daljša potovanja
Največ težav nastane na območjih, kjer so gozdovi prekinjeni s cestami, pašniki in obdelovalnimi površinami. Če med primernimi drevesi ni neposredne povezave, mora koala prečkati odprt prostor. Čim daljša je razdalja med drevesi, tem več časa je izpostavljena avtomobilom, vročini in plenilcem. Koale, ki živijo ob cestah ali na robovih polj, zato pogosto preživijo več časa na tleh kot tiste v gostejših gozdovih.
Ne morejo se hraniti z vsakega evkaliptusa
Koale niso zadovoljne s katerim koli drevesom. Prehranjujejo se le z listi določenih vrst evkaliptusa, ki jih lahko prebavijo. Zaradi tega včasih ne morejo preprosto splezati na najbližje drevo, ampak morajo poiskati primernejše. Če je pokrajina močno razdrobljena, se njihova pot po tleh še podaljša.
V času parjenja so lahko samci bolj dejavni
Na gibanje koal vplivajo tudi letni čas, spol in razporeditev vegetacije. V obdobju parjenja samci pogosteje zapuščajo znana območja in iščejo samice. Takrat lahko premagajo večje razdalje in se dlje zadržujejo na tleh, s čimer se tveganje še poveča.
Kako bi jim lahko pomagali?
Ugotovitve bi lahko uporabili pri načrtovanju varnejših habitatov.
Med možnimi ukrepi so:
- sajenje novih dreves med ločenimi gozdnimi zaplatami,
- ustvarjanje zelenih koridorjev,
- varni prehodi ob prometnih cestah,
- zaščitne ograje na najbolj nevarnih odsekih,
- umetne strukture, po katerih bi se koale premikale brez spuščanja na tla.
Bolj ko so drevesne krošnje povezane, manj pogosto morajo koale zapustiti varno zavetje.
Vaš pes nenehno koplje po vrtu? Morda vam skuša nekaj povedati