Ko pes postane starejši, se spremembe pogosto pojavijo počasi.
Morda dalj časa spi, težje vstane, ne želi več tako dolgih sprehodov ali pa postane bolj občutljiv na spremembe rutine. Prav zato je dobro, da staranja ne razumemo kot bolezen, ampak kot obdobje, v katerem pes potrebuje nekoliko drugačno nego. Kdaj pes postane senior, ni mogoče določiti z eno samo starostjo. Večji psi se praviloma postarajo prej kot majhni, zato je pomembneje spremljati posameznega psa kot gledati samo številko.
1. Veterinarja naj vidi pogosteje kot v mladosti
Pri starejših psih se lahko zdravstveno stanje spremeni hitreje, zato so redni pregledi zelo pomembni. Veliko veterinarjev priporoča pregled približno vsakih šest mesecev, še posebej pri psih s kroničnimi boleznimi. Veterinar lahko glede na starost in simptome predlaga krvne preiskave, pregled urina ali dodatno diagnostiko. Pozorni bodite predvsem na nenadno hujšanje, povečano žejo, pogostejše uriniranje, kašelj, šepanje, zatrdline, slab zadah, izgubo apetita ali izrazite vedenjske spremembe.
2. Hrana mora ustrezati prav temu psu
Vsak starejši pes ne potrebuje avtomatično hrane z oznako senior. Nekateri potrebujejo manj kalorij, ker se manj gibljejo, drugi pa začnejo hujšati in potrebujejo energijsko bogatejšo prehrano. Pri boleznih ledvic, jeter ali drugih kroničnih težavah lahko veterinar priporoči posebno terapevtsko dieto. Najpomembneje je ohranjati primerno telesno težo. Vsak dodaten kilogram namreč še bolj obremenjuje že občutljive sklepe.
3. Gibanje naj ostane, le prilagodite ga
Starejši pes ne potrebuje nujno manj gibanja, ampak primernejše gibanje. Namesto enega zelo dolgega in napornega sprehoda so pogosto boljši krajši, redni sprehodi. Plavanje je lahko primerno za nekatere pse z občutljivimi sklepi, vendar ne za vse, zato je treba upoštevati zdravstveno stanje in temperament psa. Če se pes po aktivnosti naslednji dan težko premika, je bila obremenitev verjetno prevelika.
4. Dom mu lahko precej olajšate
Starejšemu psu lahko težave povzročajo stvari, ki jih prej sploh ni opazil. Drseča tla lahko prekrijete s preprogami, ob kavč ali avto dodate klančino, posode postavite na lahko dostopno mesto in mu zagotovite mehko, stabilno ležišče. Pri artritisu je lahko udobna ortopedska postelja zelo koristna, saj starejši psi veliko več časa preživijo leže.
5. Ne pozabite na zobe
Zobne in obzobne bolezni so pri starejših psih zelo pogoste. Redno ščetkanje z zobno pasto za pse je eden najboljših načinov za zmanjševanje zobnih oblog. Če opazite zelo slab zadah, krvavenje dlesni, težave pri žvečenju ali izpadanje zob, naj psa pregleda veterinar.
6. Tudi možgani potrebujejo vadbo
Starejši pes se morda ne bo več podil za žogo dve uri, vendar lahko še vedno uživa v iskanju priboljškov, vohanju, preprostih miselnih igrah in učenju lahkih novih nalog. Pomembna je tudi rutina. Predvidljiv urnik hranjenja, sprehodov in počitka lahko starejšemu psu daje občutek varnosti. Pri nekaterih se s starostjo pojavi tudi kognitivna disfunkcija. Znaki so lahko zmedenost, nočno tavanje, spremembe spalnega ritma, pozabljanje naučenih navad ali nenavadna tesnoba. Takšne spremembe niso nekaj, kar bi morali avtomatično pripisati samo starosti.
7. Z dodatki za sklepe ne pretiravajte na pamet
Glukozamin, hondroitin, omega-3 maščobne kisline in drugi dodatki se pogosto uporabljajo pri starejših psih. Toda dokazi za posamezne dodatke niso enako močni in niso primerni za vsakega psa. Prav tako ni dobro trditi, da lahko z njimi preprečimo artritis. Če ima pes težave s sklepi, se je bolje z veterinarjem pogovoriti o kombinaciji primerne telesne teže, prilagojenega gibanja, zdravil in po potrebi dodatkov.
Pri staranju psov velikost pogosto pomeni več kot pasma sama. Velike in orjaške pasme običajno vstopijo v seniorsko obdobje prej kot manjši psi, zato je lahko sedemletni velik pes že precej bolj senior kot sedemletni majhen pes.
https://nov.zvitorep.si/napad-ki-bi-si-ga-zelel-vsak-obkolila-ga-je-cela-skupina-pasjih-mladickov/
