Verjetno se začudeno sprašujete in ugibate, kaj za vraga je bilo treba 9 mačk. No, naj vam kar iskreno povem, da niti niso bile načrtovane in so kar same prišle k hiši.
Živim na samem ob gozdu, daleč vstran od prometne ceste v veliki hiši, kjer je prostora še za kakšno mačko, dve, pet … Ampak o tem, kdaj drugič. Že od nekdaj sem velika ljubiteljica mačk in začelo se je samo z eno. Pred štirinajstimi leti. Potem pa se je stopnjevalo in danes mi družbo dela 8 kosmatink in ena, ki je prišla pred kratkim in se še navaja na kaotično življenje s toliko sovrstniki.
Bližajo se prazniki in kot vsako leto tudi letos komaj čakam, da okrasim hišo, spečem na kupe piškotov in se družim z družino. Vendar vse to ob devetih mačkah zahteva veliko mero organizacije.
Verjetno ne rabim posebej razlagat, da sem kar vesela, da ni snega. Ker če bi bil, bi imela veliko preveč dela s čiščenjem snežnih in blatnih odtisov tačk po tleh.
Okraski so, ampak dobro skriti
Dekoracija. Ja, božično jelko postavim vsako leto, tudi okrasim jo. A šele na božični večer, tako kot smo to počeli včasih. Seveda jelka ne stoji v kuhinji ali v dnevni sobi, ampak kar na podstrešju, kjer je mačkam dostop omejen. Leta 2017 sem jo postavila v dnevni sobi na omarico, kjer je pred tem bila vsako leto, a se je klavrno končalo. Tisto leto smo jo pokopali – jelko, seveda. Pa je bila umetna.
Lučke svetijo po hiši, ampak so razporejene kar po stropu. Tako so na varnem in moram priznati, da kar fletno izgledajo. Včasih mi uspe še kakšnega palčka postavit na kuhinjsko mizo in adventni venček. Vse skupaj kosmatinke seveda uničijo in ob osmih nič krivih obrazih težko najdem krivca.
Božična peka z odtisi tačk
Zelo rada pečem in vsako leto spečem ogromno piškotov pa kakšno potico. Peka je sicer malo bolj pestra, ker se vsakič spotaknem ob kakšnega mačkona. Pridno namreč dežurajo, če kaj pade po tleh in vsakič, ko odprem hladilnik, jih 5 čaka s široko odprtimi očmi, če sem se slučajno namenila kak prigrizek za njih narediti. Pa se hitro zmenimo.
Je pa res, da imajo vsi piškoti in dobrote pečat mačk. Kakšna dlaka ali dve v testo vedno padeta pa se nihče kaj veliko ne obremenjuje s tem. Še posebej zabavno je delati barvne piškote, ko skoraj vedno kakšna radovednica v barve in kremo svojo šnoflo potisne, ali pa tačko.
Druženje
Pa pridemo še do najbolj zabavnega dela praznikov – druženje. Tu nimamo veliko težav, saj se sicer pogumne tečnobe, kar spretno izmuznejo družbi in skrijejo v vse kotičke hiše, kjer še mimogrede pajčevino ometejo. Le dve ali tri tečnarijo ob mizi in pod mizo, če tamlajšemu članu družine kak kos mesa po tleh pade.
Na hitro sem opisala naše praznike – o naših vsakodnevnih pripetljajih, ker s toliko mačkami nikoli ni dolgčas, pa kdaj drugič.
Pozdravljamo vas in vam želimo pestre praznike!
Benjamin, Milica, Viki, Gin, Leopold, Sofija, Mimi, Bekim in Silvester! Čau mjau!
