Včasih tudi živali pokažejo več ljubezni in skrbi, kot bi pričakovali.
Sredi dne se je psička, z očmi polnimi skrbi in nežno odločnostjo v koraku, podala na pot. V gobčku je nosila svojega bolnega mladička – prešibkega, da bi hodil sam. Ni bilo hrupa, le tiha govorica materinske ljubezni, ki je v tistem trenutku povedala več kot tisoč besed. Njena pot do veterinarja je bila preprosta, a polna poguma, skrbi in upanja.
