Dihurji so igrivi, radovedni in izjemno zabavni hišni ljubljenčki, vendar njihova majhnost pogosto zavede bodoče lastnike.
Ne potrebujejo le kletke, hrane in občasne igre, temveč veliko družbe, gibanja, ustrezno prehrano in veterinarsko oskrbo. Preden enega od njih sprejmete v svoj dom, preverite, ali mu lahko zagotovite vse, kar potrebuje.
1. Dihurji težko prenašajo osamljenost
Gre za zelo družabne živali, zato se običajno najbolje počutijo v paru ali manjši skupini. Osamljen dihur lahko postane zdolgočasen, nemiren ali celo apatičen. Če imate le enega, mu boste morali vsak dan nameniti še več časa, igre in pozornosti.
2. Potrebujejo velik in varen prostor
Dihurji so pravi mojstri pobega. Njihova kletka mora biti prostorna, večnadstropna in varno zaprta, saj se lahko prerinejo skozi presenetljivo majhne odprtine.V njej potrebujejo mehka ležišča, skrivališča, tunele ter ločene kotičke za spanje, hranjenje in opravljanje potrebe.
3. Vsak dan morajo iz kletke
Tudi največja kletka ne more nadomestiti gibanja po prostoru. Dihur naj bi imel vsak dan vsaj nekaj ur varnega raziskovanja in igre zunaj ograjenega prostora. Stanovanje je treba pred tem ustrezno zaščititi: zapreti odprtine, odstraniti nevarne predmete in paziti na kable, mehko pohištvo ter gospodinjske naprave.
4. Ne zdravi jih vsak veterinar
Dihurji veljajo za eksotične hišne ljubljenčke, zato jih vsi veterinarji ne sprejemajo. Še pred posvojitvijo poiščite veterinarsko ambulanto, ki ima izkušnje z njihovo oskrbo. Potrebujejo redne preglede, preventivno zaščito in cepljenja glede na priporočila veterinarja ter lokalna pravila.
5. Imajo značilen vonj
Dihurji imajo naraven mošusen vonj, ki ga ni mogoče popolnoma odstraniti. Pri nekastriranih samcih je običajno še izrazitejši. Redno čiščenje ležišč in stranišča pomaga, pretirano kopanje pa ni rešitev, saj lahko izsuši kožo in celo spodbudi močnejše izločanje kožnih olj.
6. Določene bolezni so pri njih pogostejše
Med pogostejšimi zdravstvenimi težavami so bolezni nadledvične žleze in inzulinom. Opozorilni znaki lahko vključujejo izpadanje dlake, močno srbenje, težave pri uriniranju, šibkost, nenadno utrujenost, kolaps ali epileptične napade. Ob takšnih spremembah je potreben čimprejšnji veterinarski pregled.
7. Lastništvo je dolgoročna obveznost
Dihurji običajno živijo približno šest do osem let, nekateri pa ob dobri oskrbi tudi dlje. So strogi mesojedci, zato potrebujejo kakovostno prehrano z veliko živalskih beljakovin in maščob ter zelo malo ogljikovih hidratov.
Dihurji večji del dneva prespijo, ko pa se zbudijo, so pogosto izjemno živahni. Njihova značilna poskakujoča igra, pri kateri zvijajo telo in skačejo v različne smeri, je običajno znak navdušenja, ne agresije.
https://nov.zvitorep.si/7-slabih-navad-hisnega-dihurja/
