Veliko lastnikov psov se sprašuje, kako svojim ljubljenčkom olajšati čas, ko ostanejo sami doma.
Eden najpogostejših pristopov je, da prižgejo televizijo in upajo, da bo znan hrup v prostoru deloval kot pomirjujoča družba. Toda ali televizija res deluje tako, kot si predstavljamo, ali gre predvsem za navado brez pravega učinka?
Čeprav televizijo pogosto puščamo prižgano v želji, da bi psu olajšali samoto, znanstvenih dokazov o njenem dejanskem pomirjevalnem učinku ni veliko. Vse kaže, da je reakcija psa odvisna predvsem od njegovega značaja, navad in temperamenta.
Psi, ki živijo v dinamičnih, hrupnih gospodinjstvih, se lahko ob zvokih televizije počutijo bolj sproščene, saj jim je takšno ozadje znano. Za njih je tišina lahko nenavadna in celo vznemirjajoča, zato televizija ustvari občutek normalnega domačega okolja.
Drugače je pri psih, ki so občutljivi na hrup, plašni ali potrebujejo mir. Takšni psi lahko ob zvokih televizije celo občutijo večjo napetost, saj jih stalno spreminjajoči se zvoki ali glasni prizori zmotijo in vznemirjajo.
Pomembno pa je tudi, da televizija ne postane del rutine, ki psu napoveduje vaš odhod. Če prižig televizorja vedno spremlja trenutek, ko zapustite dom, bo pes ta zvok povezal z osamljenostjo. Pri psih z ločitveno tesnobo lahko to stres celo okrepi.
Na koncu velja enostavno pravilo: opazujte svojega psa. Če že leta mirno zaspi ob tihem programu in se zdi, da mu televizija ne povzroča nelagodja, ni razloga, da bi navado spreminjali. Če pa pokaže znake nemira, je boljša izbira tišina, umirjena glasba ali posebej pripravljeni sprostitveni zvoki za pse.