Zimski čas v ZOO Ljubljana razkriva povsem drugačen utrip živalskega vrta. Ko poletna gneča utihne, obisk postane bolj umirjen, skoraj intimen, živali pa so pogosto bližje in bolj opazne kot v toplejših mesecih.
Kljub razširjenemu prepričanju, da se živali pozimi skrijejo v zavetja, obiskovalce pogosto pričaka ravno nasprotno – živahno dogajanje, zimske preobleke in celo obdobja dvorjenja ter merjenja moči.
Ko mraz prebudi živalski svet
Številne živali so na hladnejše razmere izjemno dobro prilagojene in so pozimi celo bolj aktivne. Mačji pandi denimo uživata v svežem zraku in nižjih temperaturah, podobnih razmeram v njunem naravnem okolju. Njuna gosta dlaka in košat rep, ki si ga ovijeta okoli telesa, delujeta kot naravna odeja.
Živali severnih krajev, kot so losi in severni jeleni, v zimskem času pogosto pokažejo več živahnosti kot poleti. Samec losa Olaf bo kmalu odvrgel rogovje, samica Queeny pa ga sploh nima, medtem ko severne jelenke – edine rogate samice med jeleni – rogovje obdržijo vse do pomladi. V naravi jim to omogoča dostop do hrane pod snegom, v ZOO Ljubljana pa obiskovalcem ponuja zanimiv vpogled v manj znane razlike med spoloma.
Čas bojev, dvorjenja in zimske elegance
Ko se paritveni boji severnih jelenov zaključijo, se pozornost preseli v ogrado alpskih kozorogov. Med decembrom in januarjem se mogočni samci pomerijo v glasnih in impresivnih dvobojih rogov, kjer odločata izkušenost in vzdržljivost, ne le surova moč.
Zimska dlaka v tem času krasi tudi sike, svinjske jelene in druge parkljarje, ki s svojo gostejšo in mehkejšo preobleko ponujajo prav poseben vizualni prizor.
Tigri, slonica in druge zimske posebnosti
Zimske razmere odlično prenašajo tudi sibirski tigri. Njihova gosta podlaka, daljša zimska dlaka in plast podkožne maščobe delujejo kot naravna zaščita pred mrazom. Prav v hladnejših dneh so pogosto bolj aktivni.
Slonica Ganga, lanskoletna slavljenka, ima sneg prav tako rada. Oskrbniki jo občasno razveselijo s snežakom, v katerega skrijejo priboljške, da spodbudijo njeno raziskovalno vedenje. Od lani ima na voljo tudi nove lamelne zavese, s katerimi se sama odloča med toplim zavetjem in svežim zrakom.
Zimski spanec in tiho dogajanje
Zima je tudi čas hibernacije. Medvedka Pombi prezimuje v zavetju široke cevi, obdana s slamo, občasno pa se prebudi, sprehodi in nato ponovno nadaljuje zimski dremež. Poleg nje zimski spanec v ZOO Ljubljana preživljajo tudi želve, močvirske sklednice, močeradi, tenreki in nekatere vrste kač.
Jeseni živali prejemajo energijsko bogatejšo hrano, da si ustvarijo zaloge rjave maščobe, ki jim omogoča mirno prezimovanje – vse v skladu s pogoji, čim bližjimi naravnim.
Aktivni tudi v mrazu
Kanadski bobri zimskega spanca ne poznajo. Pogosto jih lahko opazujete pri hranjenju na kopnem, zaščitene z gostim, vodoodbojnim kožuhom in plastjo podkožne maščobe. Za počitek se umaknejo v topel brlog, ki je v notranjem bobrišču dobro viden tudi obiskovalcem.
Presenetljivo dobro zimo prenašajo tudi nekatere savanske in puščavske vrste, kot so antilope, noji in dvogrbe kamele, ki so v naravi vajene velikih temperaturnih nihanj.
Pozimi je ZOO Ljubljana idealen kraj za opazovanje ptic. Krmilnice in lojne pogače na hribu privabljajo številne vrste, ki jih lahko opazujete v živo ali celo prek kamere v živo – nekateri obiskovalci si s seboj prinesejo celo daljnogled.
