Fosili nam običajno pripovedujejo zgodbe o kosteh, zobeh in odtisih stopal. Tokrat pa so znanstveniki v Nemčiji odkrili nekaj precej bolj nenavadnega – fosilizirano bruhanje starodavnega plenilca, staro več kot 290 milijonov let.
Odkritje ponuja redek in presenetljivo podroben vpogled v prehranjevalne navade kopenskih živali iz časa pred dinozavri.
Nenavadna najdba iz globoke preteklosti
Na permskem najdišču Bromacker v Nemčiji so raziskovalci naleteli na fosil, ki sprva ni deloval nič posebnega. A podrobnejše analize so pokazale, da ne gre za fosilizirane iztrebke (koprolit), temveč za tako imenovani regurgitalit – fosilizirano izbruhano vsebino želodca.
Takšni fosili so izjemno redki, še posebej na kopnem. Večina podobnih najdb izvira iz vodnih okolij, kjer so pogoji za ohranitev mehkih ostankov precej boljši. Prav zato je ta primerek prava paleontološka posebnost.
Kaj razkriva starodavno bruhanje?
Z računalniško tomografijo so znanstveniki v fosilu prepoznali številne delno prebavljene kosti. Med njimi so bili ostanki več različnih živali – od manjših plazilcev do večjih rastlinojedih tetrapodov. To kaže, da je plenilec zaužil razmeroma velik in raznolik obrok, nato pa izločil težje prebavljive dele, kot so kosti.
Takšno vedenje poznamo tudi danes: številni plenilci, na primer ptice ujede, izbljuvajo neprebavljive ostanke plena, da razbremenijo prebavni sistem. Zdi se, da je ta strategija stara že skoraj 300 milijonov let.
Kdo je bil “lastnik” fosila?
Natančna vrsta živali, ki je pustila ta nenavaden fosil, ni povsem znana. Raziskovalci pa sumijo na enega od večjih kopenskih plenilcev tistega časa. Med glavnimi kandidati sta:
• Dimetrodon – prepoznaven po velikem jadru na hrbtu
• Manj znani, a prav tako veliki mesojedi sorodniki zgodnjih plazilcev
Čeprav te živali pogosto imenujemo dinozavri, v resnici živijo precej prej – v obdobju, še pred pojavom pravih dinozavrov.
Zakaj je odkritje tako pomembno?
Kosti same po sebi povedo veliko o zgradbi telesa, precej manj pa o prehrani in vedenju. Fosilizirano bruhanje pa je prava časovna kapsula, saj neposredno razkriva, kaj je neka žival jedla in kako je njen prebavni sistem deloval.
Takšni dokazi pomagajo znanstvenikom bolje razumeti prehranske verige, odnose med plenilci in plenom ter razvoj prehranskih strategij na kopnem.
Kamera ujela neverjeten prizor: podgana ulovila netopirja v zraku