Fantič, ki šteje komaj 4 mesece, se je v našem domu znašel čisto po naključju, ali pač?
Kot sem že pred časom povedala, je naša družina kar velika. Šteje 8 mačk, če ne upoštevam vseh pajkov in mrčesa, s katerim živimo v sožitju. Pred letom dni jim je družbo delala gospa Yorkshire terrierka, ki je po dolgi bolezni žal preminula. Tudi najstarejšega člana mačje družbe smo po kratki in intenzivni bolezni izgubili – o tem v nadaljevanju. Izguba je bila tako boleča, da sem si zabičala: “Nobene živali več, nobene! Preveč boli.”
Prišel je čas slovesa
No, prišel je dan, ko sem se morala posloviti od svojega mačjega spremljevalca, ki mi je družbo delal dobrih 14 let. Želela sem si, da bi bil z mano do konca mojih dni, a je bolezen zmagala in morala sem ga peljati na evtanazijo. Le nekaj dni pred tem sem spoznala ljubkega mladička psa, ki je svoji mamici bil odtrgan pri komaj 2 mesecih. Tako se mi je zasmilil, jokal je pri novem “lastniku”, ki mu ni polagal preveč pozornosti. Tudi vedela sem, da zanj ne bo skrbel, kot bi si psiček zaslužil.
Po evtanaziji svojega Benija, tako je bilo moji največji mačji ljubezni ime, ki sem jo komaj preživela, priznam, me je presenetilo sporočilo, da “lastnik” pasjega mladička več ne želi imeti in da lahko pridem ponj.
Vau! Mi ga je Beni poslal, sem tiho razmišljala in tuhtala, kam bom spravila tega revčka, ki bo zrasel v ogromnega psa – je namreč mešanček med labradorcem in belgijskim ovčarjem.
Jah, kam le? Saj imam ogromno hišo, prostora okoli nje je tudi na pretek, čas imam, voljo tudi, mali Runo pa potrebuje nov dom in Beni mi ga je poslal. “Moram ga vzeti, če mi ga je Beni poslal, da bom lažje prebolela izgubo,” sem si neprestano govorila. Usedla sem se v avto, vzela transporter in odšla po novo pasjo ljubezen.
Runo pa že ne bo
“Runo mu je ime veš,” je rekel “lastnik”. No, super, Runo, tako kot vsak drugi pes v Sloveniji. Naložila sem ga v avto in oba sva jokala. On zaradi tega, ker ni bil vajen vožnje, jaz pa zato, ker sem pogrešala Benija in ker sem imela slabo vest. Ko sem ga pripeljala domov, sva imela dolg pogovor. Ni me kaj veliko poslušal, večinoma me je grizel po roki, grizel vse, kar je bilo okoli njega, polulal vse, kar je bilo mogoče .. sem omenila, da je grizel?
“Kako ti bova dala ime?” sem ga vprašala. Seveda mi ni odgovoril, ker je bil preveč osredotočen na grizenje mojih kroksic – ja, na podeželju jih še vedno nosimo.
“Že vem, Dexter boš!” sem vzkliknila kot velika ljubiteljica serije o serijskem morilcu iz Miami-ja. “On je bil The bay harbor butcher, ti boš pa The bay harbor biter,” sem mu rekla. In izkazalo se je, da je res grizač, ampak ne samo to.
Prinesel je dodatno skrb, ampak neizmerno srečo in veselje
Dnevi so minevali, Dexter je rasel, bolečina ob izgubi mačka je pojenjala, ljubezen do pasjega fantiča se je večala. Vmes sva se kdaj malo skregala, ko mu je uspelo s svojim ostrim zobom prebiti mojo ustnico, ko je uspel raznositi smeti po vsem stanovanju, ko je že 20-tič lulal po hodniku, ko je skopal vsaj 50 lukenj okoli hiše … ampak vse to se pozabi, ko se zvečer pasji mladiček, ki res izjemno hitro raste, stisne k meni in sladko zaspi.
Po mesecu in pol, odkar je pri meni, sedaj prespi že celo noč in končno sem nehala hoditi po svetu kot nekdo, ki ga nosi luna. V mojem primeru ob pasjih muhah, kakcih in lulanju, pa da ne pozabim omenit – grizenju. Prve tedne me je namreč zbujal nekje ob štirih zjutraj in to tako, da se je z vso močjo zabil v moj obraz in začel gristi moj nos. Vmes sem se že vprašala, ali mi ga ni Beni slučajno poslal, ker se mi želi maščevati.
“Faza je, dihaj, mladiček je, vse ga boš naučila,” sem si govorila in štela na novo nastale sive lase ter rane na rokah in nogah, ki so jih povzročili njegovi ostri zobje. Res je bila faza, je izjemno učljiv in grizenje smo že omejili, kopanja lukenj se bomo lotili v prihodnjih tednih. Ima pa rad priboljške, tako da so treningi res učinkoviti. Za njih bi še verjetno mijavkati začel, sem prepričana. Bomo videli, se še javim. Šibam, ker slišim, da spet nekaj koplje.
Beni, hvala, ker si mi poslal tega mulca. Se veselim vseh doživetij, ki naju še čakajo, tebi pa naj bo lepo tam za mavrico.