Pogostejše uriniranje pri psu ni vedno razlog za preplah.
Morda je več pil, je bilo vroče ali pa na njegove navade vplivajo zdravila. Toda kadar se način uriniranja nenadoma spremeni in sprememba vztraja, je dobro biti pozoren, saj se lahko v ozadju skrivajo težave s sečili ali druge bolezni. Še posebej pomembno je opazovati, ali pes dejansko izloči več urina ali pa pogosto poskuša urinirati, vendar izloči le nekaj kapljic. Gre za dve precej različni situaciji.
Ko pes veliko pije in tudi veliko urinira
Če pes proizvaja večje količine urina, običajno opazimo tudi povečano žejo. Posoda z vodo je nenadoma pogosteje prazna, pes želi večkrat ven ali začne iskati dodatne vire vode. Takšne spremembe se lahko med drugim pojavijo pri boleznih ledvic, sladkorni bolezni in Cushingovi bolezni, povečano žejo in uriniranje pa lahko povzročijo tudi nekatera zdravila.
Pri bolezni ledvic ledvice težje koncentrirajo urin, zato telo izgublja več vode. Pri sladkorni bolezni lahko lastniki poleg žeje in uriniranja opazijo še hujšanje, utrujenost ali spremembe apetita. Cushingova bolezen se lahko razvija precej počasi. Poleg več pitja in uriniranja se lahko pojavijo povečan apetit, pogosto sopenje, povešen oziroma povečan trebuh ter spremembe kože in dlake.
Pogosti poskusi, izloči pa le malo urina
Drugače je, kadar pes ne proizvaja nujno več urina, ampak želi urinirati znova in znova. Počepne ali dvigne nogo, se napenja, rezultat pa je le majhna količina urina. Vzrok je lahko okužba oziroma vnetje sečil, vnetje mehurja, kristali ali sečni kamni.
Pri okužbi sečil lahko opazimo tudi kri v urinu, spremenjen vonj, nelagodje pri uriniranju ali pogostejše lizanje genitalnega predela.
Ta znak zahteva takojšnje ukrepanje
Najbolj alarmantno je, če pes poskuša urinirati, vendar urin sploh ne priteče oziroma pridejo le posamezne kapljice. To lahko pomeni zaporo sečil, na primer zaradi kamna, in takšno stanje je lahko življenjsko nevarno. V tem primeru ne čakajte do naslednjega dne, ampak čim prej kontaktirajte veterinarja oziroma dežurno veterinarsko ambulanto. Veterinarskega pregleda prav tako ne odlašajte, če se pogostemu uriniranju pridružijo kri v urinu, očitna bolečina ali napenjanje, bruhanje, izrazita žeja, hujšanje, letargija ali nenadna sprememba vedenja.
Kaj pa, če pes pušča urin med spanjem?
To ni nujno pogosto uriniranje. Pri urinski inkontinenci urin uhaja nenadzorovano, pogosto med počitkom ali spanjem. Lastnik lahko tako opazi mokro mesto na ležišču, čeprav pes sploh ni zavestno uriniral. Tudi takšne spremembe je smiselno omeniti veterinarju.
Pogosto uriniranje torej ni bolezen samo po sebi, ampak simptom. Če se pojavi nenadoma, traja ali ga spremljajo drugi znaki, je najbolje poiskati vzrok. Pri težavah z uriniranjem je pomembno predvsem eno: pes, ki se napenja, a ne more urinirati, potrebuje nujno veterinarsko pomoč.
https://nov.zvitorep.si/je-vas-pes-izbircen-pri-hrani-s-temi-preprostimi-triki-ga-lahko-spodbudite-k-obroku/
