Ljudje svet doživljamo predvsem skozi oči, psi pa – skozi nos. Medtem ko mi gledamo, oni vohajo. In pri tem so mojstri.
Del pasjih možganov, ki je namenjen analizi vonjav, je kar 40-krat večji kot pri človeku. Imajo tudi do 300 milijonov vohalnih receptorjev (mi jih imamo okoli šest milijonov), njihov voh pa je lahko 10.000 do 100.000-krat občutljivejši. Če bi bila čajna žlička sladkorja raztopljena v dveh olimpijskih bazenih, bi jo človek niti ne opazil – pes pa bi jo zaznal. In prav zaradi tega psi »berejo« svet drugače. Mi beremo knjige, oni berejo zrak.
1. Zdravstvene spremembe in bolezni
Ko v našem telesu pride do hormonskih, presnovnih ali kemičnih sprememb, se to pokaže v znoju, sape ali urinu. Psi zaznajo te mikroskopske spremembe še veliko prej, kot jih opazimo mi.
Znanstveno potrjeno je, da lahko psi zaznajo:
• padec ali dvig sladkorja pri diabetikih,
• nekatere raka (dojke, jajčnikov, mehurja, pljuč),
• epileptične napade – tudi 45 minut pred izbruhom.
Nekateri psi so celo posebej izšolani, da s tačko ali opozorilom lastnika opozorijo na nevarnost.
2. Čustva: stres, tesnoba, strah
Ko smo pod stresom, se sproščajo hormoni, kot sta kortizol in adrenalin. Psi jih zaznajo preko vonja, zato pogosto reagirajo tako, da:
• postanejo bolj zaščitniški,
• vas spremljajo po prostoru,
• se uležejo k vam, ko zaznajo stisko.
Ne glede na to, kako dobro skrivamo čustva – psi jih zavohajo.
3. Nosečnost in hormonske spremembe
Že v zelo zgodnji nosečnosti se hormoni močno spremenijo – kar vpliva na telesni vonj. Psi takoj zaznajo razliko in se pogosto začnejo obnašati drugače:
• večja zaščita,
• bolj umirjeno vedenje,
• ovohavanje trebuha.
Včasih pes »prehiti« celo test nosečnosti.
4. Sestavine in alergeni v hrani
Pasji nos razloči posamezne sestavine v hrani. Zato obstajajo psi, ki odkrivajo alergene (na primer arašide), še preden jih človek poje.
Tudi zato pes natanko ve, kdaj ste odprli vrečko priboljškov – ne glede na to, kje v hiši spi.
5. Vaš osebni vonj
Človeški vonj je kot prstni odtis – unikaten. Pes vas prepozna med množico in vas lahko sledi tudi na dolge razdalje.
Zato psi:
• najdejo izgubljene osebe,
• sledijo vonju kilometre daleč,
• vedo, kdaj prihajate domov, že preden stopite skozi vrata.
Moč vonja je eden najpomembnejših temeljev pasje navezanosti na človeka.
6. Naravne nesreče in vreme
Psi zaznajo spremembe v zračnem tlaku, ionskem naboju in vonju dežja. Nekateri lastniki opažajo, da pes:
• še pred nevihto postane nemiren,
• se skrije,
• cvili ali hodi za lastnikom.
Številni verjamejo, da psi zaznajo tudi potrese.
7. Smrt in umiranje
Ko se telo začne spreminjati, se spremeni tudi vonj:
• spremembe v delovanju organov,
• bakterijske spremembe,
• sproščanje posebnih hlapnih organskih spojin.
Psi te spremembe zaznajo in zato pogosto ostanejo ob človeku ali živali do zadnjega trenutka.
Raziskovalci razvijajo neinvazivno lasersko napravo, ki bi lahko zaznavala aktivnosti pasjih možganov in nam pokazala, kaj pes voha. To pomeni, da bi nekoč lahko razumeli njegov »nos kot jezik«.
