Ko pomislimo na živali, si pogosto predstavljamo mačke, ki prespijo večino dneva, ali koale, ki skoraj ne zapustijo dreves.
Toda v živalskem kraljestvu obstajajo tudi popolna nasprotja. Nekatere živali namreč za normalno delovanje potrebujejo presenetljivo malo spanca, nekatere pa lahko ostanejo budne celo več dni zapored.
Afriški slon: rekorder med velikimi sesalci
Afriški sloni v naravi pogosto spijo le okoli dve uri na dan. Večino počitka opravijo ponoči, pogosto stoje. Kadar zaznajo nevarnost, lahko ostanejo budni tudi skoraj dva dni zapored. V varnem okolju živalskih vrtov običajno spijo nekoliko dlje.
Žirafa: kraljica kratkih dremežev
Žirafe sodijo med največje nespečneže na svetu. V naravi pogosto spijo le okoli pol ure na dan, posamezni dremeži pa trajajo le nekaj minut. Njihova majhna potreba po spanju je povezana predvsem z nevarnostjo plenilcev, saj morajo ostati ves čas pozorne na dogajanje okoli sebe.
Mrož: od popolnega počitka do večdnevne budnosti
Mroži imajo zelo nenavadne spalne navade. Na kopnem lahko prespijo več ur skupaj, v vodi pa so sposobni ostati budni tudi do 84 ur. Pri tem jim pomaga posebna sposobnost, pri kateri ena polovica možganov počiva, druga pa ostaja aktivna.
Sadne mušice: nekatere skoraj ne spijo
Raziskovalci so ugotovili, da določene sadne mušice spijo le nekaj več kot uro na dan. Nekateri primerki so v povprečju spali celo manj kot pet minut dnevno. Še bolj presenetljivo je, da so živele podobno dolgo kot tiste, ki so spale precej več.
Krave: manj spanja, kot bi pričakovali
Čeprav jih pogosto vidimo ležati na travniku, krave večino tega časa le počivajo. Pravega globokega spanca imajo zelo malo, pogosto manj kot štiri ure dnevno. REM-spanje, ki je najgloblja faza počitka, pri kravah običajno traja le nekaj minut naenkrat.
Zakaj nekatere živali potrebujejo tako malo spanja?
Glavni razlog je pogosto preživetje. Živali, ki so pogosto tarča plenilcev, si ne morejo privoščiti dolgih obdobij popolne neodzivnosti. Druge so razvile posebne biološke prilagoditve, ki jim omogočajo počitek le dela možganov, medtem ko ostanejo dovolj pozorne na okolico.
