Imeti pitbula ni zgolj izkušnja – je način življenja. Lastniki teh močnih, a nežnih psov se vsakodnevno srečujejo s predsodki, opozorili in dvignjenimi obrvmi.
Pitbuli so pogosto obsojeni vnaprej – v pasjem parku, na pločniku ali celo v novicah. Če se zgodi incident, je kriv pitbul. Vedno.
A resničnost je povsem drugačna od javne podobe
Sprehajati pitbula ni enako kot sprehajati mopsa. Ljudje prečkajo cesto, te gledajo postrani, včasih se celo družinski člani ustrašijo pasjega poljubčka. A tisti, ki poznajo pitbule, vedo: njihova zunanja moč skriva ogromno srce.
Zaradi pogostih negativnih medijskih prispevkov in zakoreninjenih stereotipov se pitbuli znajdejo v zavetiščih pogosteje kot druge pasme. Pogosto pa jih sploh ne bi smeli imenovati “pitbuli”.
“Pit bull”
Pri izrazu “pit bull” gre za opis videza psa – močno, mišičasto telo in velika glava – ne pa za specifično pasmo. Večina teh psov je mešancev. A če pes zgleda “kot pitbul”, se ga označi in pogosto obsoja. To se dogaja zaradi pomanjkanja izobrazbe, a tudi zaradi senzacionalizma v medijih, ki pogosto izpostavljajo napadalnost “pitbulov”, medtem ko ugrizi drugih pasem redko pridejo na naslovnice.
Kako pomagati?
Če imate radi pse, se zavzemite za njih. Popravite napačne predstave. Ne ostajajte tiho. Izobraževanje, odgovorno lastništvo in podpora rešenim živalim so ključni. Psi – ne glede na pasmo – si zaslužijo priložnost za ljubeč dom.
Pitbuli niso nevarni, če so primerno šolani in imajo skrbne lastnike. Nepravične sodbe, predsodki in neznanje pa so. Vsak pes je posameznik, vsak si zasluži spoštovanje, vodenje in ljubezen. Ko enkrat zares spoznaš pitbula, ne vidiš več “pasje grožnje”. Vidiš zvestega, čutečega prijatelja. In ne zamenjaš ga za nič na svetu.