Če ste kdaj skuhali piščanca, odprli najboljšo konzervo ali ponudili drag mačji prigrizek – in vas je vaša mačka nagradila zgolj z zaničljivim pogledom – niste edini.
Mačje prehranjevalne navade pogosto povzročajo preglavice, a za tem vedenjem stojijo jasni razlogi: od naravnih nagonov in bioloških posebnosti do psiholoških vzrokov in celo zdravstvenih težav.
Evolucija in naravni nagon
Čeprav mačke danes živijo udobno v naših domovih, jih še vedno vodi nagon njihovih divjih prednikov. Mačke so strogi mesojedci – njihovo telo ne zna pridobiti ključnih hranil iz rastlinske hrane, kot to zmore človek. V naravi večkrat dnevno ulovijo majhne živali, kar pomeni, da so vajene jesti večkrat na dan po malo. Enaka navada se ohranja tudi v notranjem okolju – zato nekatere mačke postanejo izbirčne, ko niso lačne ali jih hrana ne zanima.
Mačke ne marajo sladkega
Za razliko od psov mačke sploh nimajo receptorjev za sladek okus. Sadje, torte in piškoti jim preprosto ne dišijo. Raje imajo mesnate, slane okuse – recimo okus tune, kar potrjuje tudi dejstvo, da imajo raje vodo z okusom tune kot navadno vodo.
Mačke pa imajo tudi izredno razvit voh – do 14-krat močnejši kot človekov. Hrano zavrnejo, če jim vonj ni všeč – zaradi sprememb v sestavi, starosti hrane, ostankov detergenta ali celo vonja posodice.
Psihološki razlogi in stres
Mačke imajo rade rutino. Že majhne spremembe – nova skleda, vonj druge živali, premik pohištva ali selitev – lahko povzročijo stres. In stres pogosto vpliva na apetit. Poleg tega lahko negativna izkušnja (na primer zdravilo, skrito v hrani) povzroči, da mačka tiste hrane več ne zaupa.
Pogosto pa mačke tudi preizkušajo meje – izbirčnost je lahko način, kako pridobiti več pozornosti. Ko lastnik postane zaskrbljen in mački ponudi nekaj “boljšega”, se ta hitro nauči, da zavračanje hrane prinese nagrado.
Kdaj izbirčnost postane nevarna?
Če mačka ne je več kot 24 ur (ali 12 ur pri mladičih), je to lahko zelo nevarno. Lahko pride do jetrne lipidoze – življenjsko ogrožajoče bolezni. Izguba apetita je lahko tudi znak zobnih težav, bolezni ledvic, tumorjev ali prebavnih motenj. Takrat obisk veterinarja nikakor ne sme čakati.
Mačke niso izbirčne zgolj iz muhavosti – njihovo vedenje ima biološko in čustveno ozadje. Razumevanje njihove narave, potrpežljiv pristop in pravočasna veterinarska oskrba so ključ do uspešnega hranjenja. Včasih pa samo želijo povedati: “Danes mi pač ne diši. Morda jutri.”