Ko so se kraljevi pingvini začeli pojavljati na njenem zemljišču v zalivu Useless Bay na skrajnem jugu Čila, si Cecilia Durán Gafo ni predstavljala, da bo nekoč postala njihova največja zaščitnica.
Danes prav zaradi nje tam uspeva edina celinska kolonija kraljevih pingvinov na svetu, ki je iz nekaj posameznikov zrasla v pravo malo skupnost.
Vetrovni zaliv v regiji Tierra del Fuego že stoletja obiskujejo kraljevi pingvini, saj jim plitva obala ponuja zaščito pred plenilci in ljudmi. Prav zaradi teh plitvin so ga zgodnji raziskovalci poimenovali »Useless Bay« oziroma Neuporabni zaliv, ker ladje tam niso mogle pristati. A kljub temu ljudje za pingvine dolgo niso pomenili varnosti. Cecilia se še danes spominja, kako je v devetdesetih letih prvič opazila pingvine na svojem zemljišču. Kmalu zatem so prišli ljudje, ki so se predstavljali kot znanstveniki, ptice ujeli in jih odpeljali. Kasneje je izvedela, da so številni končali v živalskih vrtovih ali celo kot eksotični hišni ljubljenčki.
Ukrepala je
Po tem so pingvini območje zapustili za več kot desetletje. Ko so se leta 2010 vrnili, so se težave nadaljevale – ljudje so kradli jajca, ptice lovili za fotografije in jih oblačili v različne modne dodatke za selfije. Populacija se je hitro zmanjšala in od približno 90 pingvinov jih je ostalo le še nekaj. Takrat se je Cecilia odločila ukrepati.
Vsak dan je prihajala na obalo s termosko in sendvičem ter ure in ure opazovala območje, da bi preprečila motenje kolonije. Kasneje je del svojega skoraj tisoč hektarjev velikega posestva spremenila v zaščiten rezervat, kjer lahko obiskovalci pingvine opazujejo le z varne razdalje.
Ljudje niso bili edina nevarnost
A največja nevarnost niso bili le ljudje. Pingvine so ogrožale tudi kune in sive lisice, invazivne vrste, ki so jih na območje prinesli ljudje. Ker kraljevi pingvini nimajo naravnih kopenskih plenilcev, so bila jajca in mladiči popolnoma nezaščiteni.
Cecilia in njena ekipa so zato ponoči plenilce zvabljali stran od kolonije z ostanki mesa, hkrati pa so uporabljali tudi pse, ki so s svojo prisotnostjo lisice in kune odvračali od približevanja območju.
Z leti je rezervat postal resen projekt ohranjanja narave. Danes tam delujejo biologi, veterinarji in strokovnjaki za ekoturizem, obiskovalci pa s svojimi obiski pomagajo financirati zaščito kolonije. Vsako leto rezervat obišče približno 15.000 ljudi.
Raziskave, ki jih izvajajo skupaj z univerzami, so pokazale, da v zaliv prihajajo pingvini iz kolonij, oddaljenih več tisoč kilometrov, kar znanstvenike še posebej navdušuje. Ugotovili so tudi, da se ptice hitro prilagodijo novemu okolju in prehrani, kar bi jim lahko pomagalo preživeti podnebne spremembe.