Čeprav je redek pojav, lahko kap doleti tudi morskega prašička.
Možganske kapi so pri teh majhnih živalih sicer netipične, a se lahko zgodijo – zato je hiter odziv ključnega pomena. Tako kot pri ljudeh velja: prej ko se zdravljenje začne, večje so možnosti za okrevanje. Če sumite, da je vašega morskega prašička zadela kap, ga nemudoma odpeljite k veterinarju.
Možni vzroki za možgansko kap
Kap nastane zaradi krvnega strdka, ki prekine dotok kisika v možgane. Na tveganje za kap vplivajo prehrana, življenjski slog in dednost – podobno kot pri ljudeh. Pri glodavcih lahko vzrok predstavljajo tudi tumorji. Kljub temu so kapi pri mladih morskih prašičkih zelo redke.
Med samo kapjo se žival pogosto krči, težko diha in ne kaže odzivnosti. Po kapi lahko pride do ohromelosti ali šibkosti ene strani telesa, letargije, izgube ravnotežja in apetita. Prašiček lahko hodi v krogih, nagne glavo ali ima izbuljene oči. Žal se kap lahko tudi ponovi.
Vročinski udar – pogostejša nevarnost
Veliko pogosteje morske prašičke prizadene vročinski udar, še posebej v toplejših okoljih. Pomembno je, da imajo živali vedno na voljo hladen, dobro prezračen in udoben prostor.
Hipertermija – nevarno povišanje telesne temperature – se najpogosteje pojavi pri prašičkih, ki živijo na prostem, so močnejši ali imajo gosto dlako. Temperatura nad 28 °C, visoka zračna vlažnost (nad 70 %), slaba zračnost, stres, mraz ali prenatrpanost lahko povzročijo vročinsko kap.
Simptomi vključujejo:
- obilno slinjenje,
- hitro in plitvo dihanje,
- blede dlesni,
- povišano telesno temperaturo (nad 39 °C – merjeno rektalno).
Če toplotne kapi ne zdravimo pravočasno, lahko povzroči komo in smrt. Ob sumu na vročinsko kap nemudoma položite prašička na hladno, vlažno brisačo in ga čim prej odpeljite k veterinarju.
Prehrana morskih prašičkov: Ali ste vedeli, da morski prašički včasih pojedo lastne kakce