Mačke so fascinantne živali, ki so razvile raznolike načine komunikacije, posebej prilagojene interakciji z ljudmi.
Ena izmed najbolj zanimivih oblik njihove vokalizacije je mijavkanje, ki ga uporabljajo izključno za komuniciranje z ljudmi. Mačke se med seboj pogovarjajo na različne načine, toda njihovo mijavkanje, namenjeno ljudem, je edinstveno in se razlikuje od njihovih običajnih vokalizacij. Verjame se, da so mačke to obliko komunikacije razvile, ker so opazile, da ljudje učinkovito reagiramo na mijavkanje, kar jim omogoča, da izpolnijo svoje potrebe, kot so hrana, pozornost in druge oblike interakcije.
Poleg mijavkanja mačke uporabljajo različne zvoke, kot je klepetanje (označeno kot “ek ek ek”), ki se pogosto sliši, ko mačka opazi plen, kot so ptice ali veverice. To klepetanje lahko služi več namenom, vključno z imitacijo zvokov plena, izražanjem vznemirjenja ali frustracije in kot način komunikacije med mačko in njenimi mladiči ali med mačko in njenim človeškim skrbnikom. Klepetanje je še posebej opazno, ko mačka opazuje plen skozi okno, a ne more do njega, kar lahko povzroči frustracijo ali vznemirjenje.
Razumevanje mačjega klepetanja in drugih oblik vokalizacije lahko pripomore k boljšemu razumevanju in povezovanju z našimi mačjimi spremljevalci. Mačke komunicirajo tudi z renčanjem, predenjem, cvrčanjem in drugimi zvoki, ki imajo različne pomene, od izražanja zadovoljstva do opozoril o možni agresiji.