Kljunaš je ena najbolj neverjetnih živali v naravi. Pravzaprav so prvi znanstveniki, ki so pregledali primerek, mislili, da so žrtev prevare.
Žival najbolje opišemo kot mešanico bolj znanih vrst: raca (kljun in plavalne noge), bober (rep) in vidra (telo in kožuh). Poleg tega so samci strupeni. Na petah zadnjih nog imajo ostra žela, s katerimi lahko sovražniku zadajo močan strupen udarec.
Kljunaši v vodi
Kljunaši lovijo pod vodo, kjer elegantno plavajo s pomočjo sprednjih plavalnih nog, medtem ko z zadnjimi nogami in bobrovim repom krmilijo. Kožne gube jim prekrivajo oči in ušesa, da preprečijo vdor vode, nosnice pa se zaprejo z vodotesno zaporo. V tej drži lahko kljunaš ostane potopljen eno do dve minuti in za iskanje hrane uporabi svoj občutljiv kljun.
Ti avstralski sesalci se hranijo na dnu vode. V kljun zajemajo žuželke in ličinke, školjke in črve, skupaj s koščki gramoza in blata z dna. Ves ta material shranijo v ličnicah, nato pa ga na površini pretlačijo za uživanje. Kljunaši nimajo zob, zato jim koščki gramoza pomagajo pri “žvečenju” hrane.
Kljunaši na kopnem
Na kopnem se kljunaš premika nekoliko nerodno. Vendar se plavalna kožica na njihovih stopalih umakne, kar omogoči izpostavitev posameznih nohtov, s katerimi lahko tečejo. Kljunaši uporabljajo svoje nohte in noge za gradnjo rovov ob robu vode.
Razmnoževanje
Razmnoževanje kljunaša je skoraj edinstveno. Je eden od le dveh sesalcev (drugi je ehidna), ki odlaga jajca. Samice se umaknejo v eno izmed komor svojega rova, kjer odložijo jajca. Mati običajno proizvede eno ali dve jajci, ki ju ogreva tako, da ju drži med svojim telesom in repom. Jajca se izležejo v približno desetih dneh, vendar so mladiči ob rojstvu majhni kot fižol in popolnoma nemočni. Samice dojijo svoje mladiče tri do štiri mesece, dokler mladiči niso pripravljeni na samostojno plavanje.