Psi so pogosto izpostavljeni različnim vrstam zajedavcev, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave – ne samo njim, temveč tudi ljudem.
V tem članku se osredotočamo na notranje zajedavce, kako jih prepoznati, zdraviti in preprečevati.
Najpogostejši notranji zajedavci pri psih
- Okrogli črvi (Toxocara canis, Toxascaris leonina) – Pogosti pri mladičih – okužba je možna že v maternici ali prek materinega mleka. Znaki: napihnjen trebuh, hujšanje kljub apetitu, šibkost.
- Kavljasti črvi (Ancylostoma, Uncinaria) – Ličinke prodrejo skozi kožo tačk ali z zaužitjem jajčec. Znaki: blede sluznice, krvava driska, huda slabost, anemija.
- Trakulje (Dipylidium caninum, Echinococcus spp.) – Prenašajo jih okužene bolhe ali surovo meso. Znaki: beli segmenti v blatu (kot riževa zrna), srbenje okoli zadnjika.
- Giardia – Pogosta pri psih iz zavetišč ali skupinskega bivanja. Znaki: sluzasta ali vodena driska, izguba telesne teže, občasno bruhanje.
- Srčna glista (Dirofilaria immitis) – Prenašajo jo komarji, ličinke se naselijo v srcu. Znaki: kašelj, oteženo dihanje, utrujenost, lahko smrtno nevarna brez zdravljenja.
Znaki, da ima pes notranje zajedavce
Bolezenski znaki so odvisni od vrste parazita, starosti psa in stopnje okužbe. Pogosti simptomi so:
- Driska (lahko krvava)
- Bruhanje, včasih z vidnimi črvi
- Hujšanje ali zaostajanje v rasti
- Napihnjen trebuh
- Slaba kakovost dlake
- Srbenje okoli zadnjika
- Anemija, blede dlesni
- Kašelj (pri srčnih glistah)
- Utrujenost, splošna šibkost
- V hujših primerih: črevesna zapora, epileptični napadi, kolaps, odpoved srca.
Zdravljenje in preventiva
Zdravila: uporabljajo se antihelmintiki (fenbendazol, pirantel, prazikvantel …), odvisno od vrste zajedavca. Srčne gliste zahtevajo dolgotrajno in previdno zdravljenje, vključno z injekcijami in mirovanjem. Podporno zdravljenje vključuje infuzije, vitaminske pripravke, prehranska dopolnila in po potrebi tudi terapijo proti bolham.
Pomembno za lastnike
Notranje zajedavce lahko pes prenese tudi na človeka (zoonoze), zato je redno razglistenje in higiena ključnega pomena. Veterinarji priporočajo preventivno razglistenje na vsake 3 mesece, še posebej pri mladičih, psih iz zavetišč ali tistih, ki so pogosto v stiku z drugimi živalmi.