Ribe, kot vse živali, potrebujejo kisik za preživetje. Ker živijo v vodi, so razvile izjemno učinkovit dihalni sistem, ki jim omogoča pridobivanje kisika iz vode z uporabo posebnih dihalnih organov, imenovanih škrge.
Škrge pri ribah delujejo kot pljuča pri ljudeh, vendar so prilagojene za delovanje v vodi. Ko ribe vdihnejo vodo, ta teče skozi njihova usta in čez škrge, kjer se kisik iz vode absorbira v kri. Kisik se nato s pomočjo rdečih krvničk prenese po telesu, kjer omogoča normalno delovanje organov.
Postopek je naslednji:
- Ribe odprejo usta, kar omogoči vodi, bogati s kisikom, da vstopi.
- Škržni pokrov (operculum) usmerja tok vode preko škržnih filamentov, ki vsebujejo številne tanke lamelne strukture.
- Ko voda teče čez škržne filamente, tanki kapilarični sistemi v lamelah absorbirajo kisik iz vode. Kisik prehaja v kri, ogljikov dioksid in drugi odpadni produkti pa se izločajo nazaj v vodo.
- Kri v škrgah teče v nasprotni smeri toka vode. Ta mehanizem protitočne izmenjave omogoča, da kri absorbira čim več kisika iz vode, saj voda z višjo vsebnostjo kisika vedno pride v stik s krvjo, ki ima manj kisika.
- S kisikom obogatena kri se nato prenese po telesu rib, da oskrbi vse organe z nujnim kisikom.
Ribje škrge so izjemno prilagodljiv in učinkovit organ, ki ribam omogoča življenje v vodi. Zasnovane so tako, da maksimirajo absorpcijo kisika in odstranjevanje odpadnih snovi, kar ribam omogoča nemoteno delovanje tudi v okoljih z relativno nizko vsebnostjo kisika, kot so reke, jezera ali oceani.
Razumevanje dihanja rib nam pomaga bolje razumeti njihovo biologijo in pomembnost kakovosti vode za njihovo preživetje.