Ta prijazen in miroljuben plazilec v ujetništvu živi vsaj pol stoletja, zato bi moral bodoči lastnik razmisliti, ali se lahko posveti skrbi za žival, ki bi ga zlahka preživela.
Grška želva izvira iz južne Evrope, severne Afrike in jugozahodne Azije in je zaradi svojega mirnega in prijaznega temperamenta običajno hišna ljubljenka. Ima rjav do rumen oklep s temno rjavimi ali črnimi detajli. Je ubogljiva in nevsiljiva, dokler lastnik zadovoljuje njene posebne potrebe.
Ker pa ta želva v ujetništvu živi tudi 50 let ali več , naj bodoči lastnik dobro premisli, ali se posveti negi živali, ki bi ga zlahka preživela!
Vedenje in temperament grške želve
Tako kot mnogi hišni plazilci tudi grška želva ne mara, da se jo pobira in dotika.
Nošenje je za želve zelo stresno in lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. Nekatere želve lahko celo ugriznejo svoje lastnike, če se jih pogosto dotikajo, zato, ko jih morate premakniti, da očistite terarij in podobno, počnite to počasi in nežno.
Grška želva je na splošno prijetna, če so njene potrebe zadovoljene in spoštuje zasebnost, kar vključuje izogibanje dotikom. Ko spozna svojega lastnika, lahko postane zelo prijazna in se celo približa ljudem, ki ji ponudijo hrano.
Namestitev grške želve
Grška želva ne zraste zelo velika, vendar potrebuje veliko prostora. Mnogi lastniki jo pogosto postavijo v veliko plastično kad ali za leseno ograjo, namesto da bi dobila velik akvarij. Želve ne potrebujejo ohišja z visokimi stranicami, ker ne bodo skočile iz njega, samo prostor. Primerna je ograja velikosti najmanj 3 x 180 cm s stranicami, visokimi približno 45 cm.
Vsak dan odstranite nepojedeno hrano in druge vidne odpadke iz želvinega habitata. Vse površine očistite s sredstvom, ki ne bo škodovalo zdravju tega plazilca.
Če je zunaj temperatura 24 stopinj C ali več, pustite želvo zunaj, vendar je ne pustite same: želva lahko pobegne hitreje, kot si mislite, in se zelo dobro skrije. Poleg tega jo lahko plenilci, kot so jastrebi, ujamejo in odnesejo kot plen.
Nikoli ne puščajte želve v akvariju zunaj na soncu, saj lahko steklo in sončna svetloba ustvarita razmere, podobne pečici.
Grške želve imajo najraje okolje, kjer je temperatura med 24 in 32 stopinjami Celzija . En del bivališča naj bo toplejši, za kar bo poskrbela svetilka, ki čez dan vzdržuje temperaturo med 35 in 38 stopinjami Celzija. Nočna temperatura v bivališču za grško želvo je lahko med 21 in 27 stopinjami, če pa je zunaj, bo ta želva prenašala nočne temperature do približno 18 stopinj C. V naravi grška želva prezimuje pri nižjih zimskih temperaturah.
Prehrana grške želve
Grške želve so rastlinojede živali in imajo raje prehrano z veliko vlakninami in nizko vsebnostjo beljakovin. Osnova njene prehrane naj bo raznovrstna temna listnata zelenjava in druga zelenjava (zelena, endivija, svež peteršilj, regratovi listi, bučke, brokoli in sesekljano korenje), z dodatkom suhe trave ali sena. Lahko ji ponudite nekaj sadja: sesekljane maline, jagode ali jabolka, vendar ne več kot 10 odstotkov celotne količine.
Komercialna hrana za želve je lahko del njihovih obrokov, priporočljivo pa je tudi redno posipanje izdelkov s kalcijem v prahu. Posoda z vodo mora biti dovolj velika, ko se želi želva kopati ali opravljati blato. Dnevno odstranite umazanijo iz teh posod.