Deževniki se pogosto pojavijo na površju v deževnih dneh, kar je sprožilo številne hipoteze o razlogih za to vedenje.
Tukaj je povzetek možnih razlag, ki temeljijo na znanstvenih ugotovitvah:
1. Dihanje skozi kožo
Deževniki ne dihajo s pljuči, temveč kisik absorbirajo skozi svojo kožo. Ta proces deluje tudi v vodi, dokler ta vsebuje dovolj kisika. Zato deževniki ne prilezejo na površje, da bi se izognili “utopitvi”, kot mnogi zmotno verjamejo.
2. Pomanjkanje kisika v tleh
Študija iz leta 2008 je pokazala, da nekatere vrste deževnikov postanejo občutljive na zmanjšano vsebnost kisika v prepojenih tleh. V takih primerih pridejo na površje, kjer je kisika več, da lahko lažje dihajo.
3. Premikanje in parjenje
Eden najbolj verjetnih razlogov za izhod na površje je lažje premikanje. Mokra tla omogočajo deževnikom hitrejše gibanje po površju, kar olajša migracijo in iskanje partnerja za parjenje. Suha zemlja bi jih pri tem omejevala, saj bi tvegal izsušitev kože.
4. Prestrašenost zaradi vibracij
Sprva je veljalo, da vibracije dežnih kapelj spominjajo na gibanje plenilcev, kot so krti, kar bi deževnike spodbudilo k pobegu na površje. Vendar je ta teorija zavrnjena, saj vibracije dežja niso dovolj podobne gibanju krta.
5. Možne dražilne snovi v vodi
Čeprav deževnica običajno ni škodljiva, lahko vsebuje škodljive kemikalije ali onesnaževalce, ki dražijo deževnike. Raziskovalci uporabljajo gorčični prah, raztopljen v vodi, da umetno izzovejo izhod deževnikov na površje, kar kaže na občutljivost črvov na določene spojine.
Najverjetnejši razlog za izhod deževnikov ob dežju je njihova želja po hitrejšem premikanju po površju zaradi parjenja ali migracije. Deževne razmere jim omogočajo vlažno okolje, ki je ključno za njihovo preživetje. To naravno vedenje jim olajša premikanje brez tveganja, da bi se izsušili.